V nadaljevanju preberite:

Vsako leto znova poslušamo o medvrstniškem nasilju, prejšnji teden nas je pretresla tragedija v bližnjem Gradcu. Mednarodne raziskave kažejo, da je duševno zdravje otrok in mladostnikov slabo. Da bi se otroci počutili sprejete in boljše, pomaga program, ki ga je v projektu Od Alje do Žana zasnovala Anica Mikuš Kos. V njem gradijo na »naravnih virih« pomoči otrokom: učiteljih, vrstnikih in lokalni skupnosti. Vključene šole dokazujejo, da se klima lahko izboljša že s pozdravljanjem vseh in vsakogar.

Po zadnji mednarodni raziskavi Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji iz leta 2022 35,7 odstotka mladostnikov, starih od 11 do 17 let, poroča o rednem doživljanju najmanj dveh psihosomatskih simptomov, kot so glavobol, bolečine v želodcu, razdražljivost, živčnost, nespečnost … Na NIJZ, kjer izvajajo omenjeno raziskavo, so zapisali, da se je ta trend od leta 2002 pomembno povečal. Enako velja za verjetnost depresije. Leta 2018 je 13,4 odstotka mladostnikov doseglo rezultat, ki kaže na slabo kakovost življenja in povečano verjetnost depresije, leta 2022 je ta delež znašal že 22 odstotkov. Vsak tretji mladostnik (32,9 odstotka) je poročal o občutkih žalosti ali obupanosti, 16,6 odstotka jih je resno razmišljalo o samomoru. Pomembno pogosteje so o tem poročala dekleta.

V Fundaciji Alma, Slovenski filantropiji in Zvezi Anite Ogulin – Zvezi prijateljev mladine so zasnovali projekt Od Alje do Žana, s katerim pomoč pripeljejo v šole. Kot je ob zaključku prvega leta projekta povedala Anica Mikuš Kos, je vloga šol ključna: »Šola je za družino najpomembnejše okolje, vključuje vse otroke v državi.« Dodala je, da bi morali več graditi na naravnih virih pomoči: »Pred sto leti ni bilo psihologov, psihiatrov, vseh teh ljudi na 'psi-', pa so ljudje vseeno preživeli. Večina ljudi je tudi po hudih dogodkih, kot so vojne, okrevala in preživela. To pomeni, da obstaja nekaj mimo psihologov … Ključna je pomoč skupnosti, sočloveka, solidarnosti.«