Frida za razbremenitev medicinskega osebja

Prvi humanoidni robot pri nas, ki bo vključen v delo z bolniki, najprej v UKC Maribor.
Fotografija: Roke gor, roke dol. Prva slovenska robotka Frida na fotografiji kaže vaje za razgibavanje pacientov. Foto Milena Zupanič
Odpri galerijo
Roke gor, roke dol. Prva slovenska robotka Frida na fotografiji kaže vaje za razgibavanje pacientov. Foto Milena Zupanič

Bodo že v kratkem humanoidni roboti vsakdanjost tudi pri nas? Najprej tam, kjer je kadrovska stiska največja, to je v bolnišnicah? Nas bo namesto tople človeške roke tolažilno stisnila kovinska dlan? Prejšnji teden je Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze Maribor predstavila prvega humanoidnega robota za razbremenitev medicinskega osebja. Spomladi gre delat v UKC Maribor. Ime mu je Frida, kmalu se ji bo pridružil Smiljan.
 

Francozinja s slovensko »dušo« 


Frida je visoka 1,3 metra in tehta 28 kilogramov. V Slovenijo je prišla iz Francije, tam so izdelali njeno telo. Vsebino, lahko bi rekli dušo, pa so ji vdihnili slovenski znanstveniki. »Naš cilj je razbremeniti osebje v bolnišnici in dodati socialni stik, ki ga živo osebje ne zmore več,« je povedal njen »oče« Izidor Mlakar, doktor elektrotehnike, specializiran za komunikacije med strojem in človekom, ki projekt humanoidnega robota za pomoč v medicini vodi in razvija na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v sodelovanju s filozofsko fakulteto in UKC Maribor že dve leti.

Če bo Frida v UKC Maribor koristna, se ji bo kmalu pridružil še Smiljan. Na fotografiji Frida in njen »oče«, znanstvenik Izidor Mlakar.<br />
Foto Milena Zupanič
Če bo Frida v UKC Maribor koristna, se ji bo kmalu pridružil še Smiljan. Na fotografiji Frida in njen »oče«, znanstvenik Izidor Mlakar.
Foto Milena Zupanič


Kaj zmore Frida?


»Frida ima določeno stopnjo avtonomije: odzove se na ime, tudi v primeru, da se ljudje pogovarjajo o njej, sliši in prihiti. Lahko pa je namesto tega vodena daljinsko. Govori slovensko, uporablja geste, zaznava uporabnika in njegova čustva, iz pogovora s človekom zna razbrati, kako se človek počuti, zmore prepoznati znake anksioznosti in depresije,« pravi Izidor Mlakar.

Frida, kdaj boš začela z delom? »Zdaj se uvajam. Z delom začnem drugo leto,« je odgovorila robotka novinarjem.
 

Frida se lahko prosto pogovarja, a ko bo vključena v pilotsko študijo, bodo znanstveniki njen dialog nadzorovali, kar pomeni, da bo potekal po vnaprej določenem scenariju, je zagotovil sogovorec. »Dialog bomo zastavili s pomočjo zdravnikov tako, da ne bo škode za bolnika. Ta bi nastala, če bi robot postavljal neprimerna vprašanja. Kot ne sme medicinska sestra postavljati pacientu takšnih vprašanj kot zdravnik, tudi robot ne sme vprašati vsega,« je pojasnil znanstvenik.


Računalnik, ki ga Frida nosi v sebi, seveda vsak odgovor posname, sprejema tudi druge podatke o pacientu – na primer o pritisku, krvni sliki in druge diagnostične rezultate –, in jih lahko pošilja naprej. Nadzor nad dogajanjem bo tako s pomočjo Fride popoln.


 

Najprej na kirurgijo


Spomladi naslednje leto bo vključena v dve študiji, in sicer na oddelku za žilno kirurgijo in na oddelku za torakalno kirurgijo UKC Maribor. V prvi študiji bo skupaj z zdravnikom na viziti hodila od pacienta do pacienta in nudila osebju na svojem ekranu podatke o pacientu. V drugi se bo posvečala bolnikom, se z njimi pogovarjala, jih spraševala o počutju, zbirala informacije, pomagala pa tudi pri razgibavanju bolnikov in jih vodila pri predihavanju. Frido je treba dobro usposobiti za izogibanje oviram. »Če bo srečala na primer posteljo z bolnikom, ki jo pelje medicinska sestra po hodniku, se ji mora znati izogniti,« pojasni Mlakar.


Proučevali bodo tudi etično plat


V pilotnih študijah bodo dve leti opazovali, ali je robot uporaben v bolnišnici, prav tako pa bodo proučevali njegovo etično plat: ali je uvedba robota sprejemljiva za naše, slovensko kulturno okolje. »Robot ni nikoli užaljen, nihče ga ne razočara in je na voljo 24 ur vsak dan. Že če mu bo uspelo razvedriti paciente in narediti osnovne naloge, bo osebje imelo več časa za paciente,« našteje njegove dobre strani Izidor Mlakar. Etična plat študije pa bo presojala, ali je Frida sprejemljiva za bolnike. Ali jo bodo sprejeli kot novo sodelavko zdravniki in medicinske sestre? Če bodo vsi odgovori pozitivni, se bo Fridi že kmalu priključil še Smiljan.
 

Prihodnost


Razvoj Fride je del mednarodnega projekta Obzorje 2020. Financiran je iz evropskih sredstev in stane med 20 in 25 tisoč evri. Če bo proizvodnja postala množična, bo posamezni robot cenejši, pojasni znanstvenik.

Ko sem o Fridi pripovedovala mladi sosedi, študentki socialnega dela, so ji začele po licih teči solze: »Učijo nas, da je stik človeka s človekom najpomembnejši za življenje. Ljudje so že zdaj osamljeni. In kaj bo z nami, mladimi, ki se pripravljamo za medicinske poklice?«

Komentarji: