G+ vprašanje: Kaj so najpogostejši vzroki, da ljudje zbolijo za sladkorno boleznijo?

Kaj so najpogostejši vzroki, da ljudje zbolijo za sladkorno boleznijo? Sladkorna bolezen je ena najpogostejših nenalezljivih kroničnih bolezni in je posledica presnovne motnje, ki se kaže z zvišano ravnjo glukoze v krvi.


Vzrok zanjo je ali zmanjšano izločanje inzulina iz celic trebušne slinavke (SB tip1) ali neodzivnost telesnih tkiv na inzulin ali obojega (SB tip2). Torej gre za skupino bolezni z različnimi vzroki, a z enakimi posledicami, ki lahko vodijo v trajno okvaro več organskih sistemov: srca in ožilja, oči, ledvic, živcev.

Predvsem sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima okrog 90 odstotkov sladkornih bolnikov, je oblika, za katero zboleva čedalje večje število ljudi. Večinoma so to starejši nad 50 oziroma nad 60 let, ki morda živijo nezdravo, stresno, imajo čezmerno telesno težo ali so predebeli, so premalo telesno aktivni, obremenjeni z družinskim pojavljanjem bolezni, ženske, ki so imele sladkorno bolezen v nosečnosti, otroci teh mater s porodno težo nad štirimi kilogrami, s pridruženimi številnimi drugimi dejavniki tveganja, kot so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in trigliceridi, kajenje, zloraba alkohola, pretežno sedeče delo in še kakšen. Ker ob zgodnjem odkritju sladkorne bolezni tipa 2 ni opaznih bolezenskih znakov in sprememb, je bolezen velikokrat spregledana daljše obdobje in zato neustrezno obravnavana.

Kako se morajo ljudje s to boleznijo soočati, kaj je poleg zdravil najpomembnejše? Če posameznik zazna kateregakoli od tipičnih znakov sladkorne bolezni: utrujenost, pogosto odvajanje seča, žejo, motnje vida, nenamerno hujšanje itd., mora k zdravniku, ki bo opravil pregled in ga napotil na ustrezne laboratorijske preiskave. Krvni sladkor, izmerjen kadarkoli čez dan, nad 11 mmol/l ali na tešče nad 7mmol/l, kaže na verjetnost pojava sladkorne bolezni.

Dobil bo tudi ustrezna navodila glede prehrane, telesne aktivnosti, spremljanja telesne teže, če je ta previsoka. To so osnovni ukrepi zdravljenja, ki največ doprinesejo k urejenosti sladkorne bolezni.

Družinski zdravnik bolnika napoti k sestri v referenčno ambulanto ali k diabetologu, če presodi, da potrebuje nekoliko zahtevnejše zdravljenje z zdravili. Zdravljenje z inzulinom je najbolj zahteven način zdravljenja sladkorne bolezni tako za zdravstveno osebje, edukatorje, ki se s tem ukvarjajo, kot seveda za bolnike, ki morajo osvojiti način aplikacije inzulina v obliki injekcijskih peresnikov, samokontrolo krvnega sladkorja, možne zaplete, predvsem pa ukrepe ob eventualnih padcih krvnega sladkorja – hipoglikemijah.

Pri obravnavi sladkornih bolnikov tipa 2 je danes vedno bolj v ospredju predpisovanje sodobnih zdravil, ki predstavljajo tudi večjo srčno-žilno varnost, pri tem pa je seveda treba upoštevati tako strokovne smernice kakor tudi priporočila zavarovalnice. Za bolnike je pomembno, da izkoristijo dane možnosti zdravljenja in da sodelujejo po svojih najboljših močeh.

Pri sladkorni bolezni tipa 1 to pomeni tudi uporabo inzulinske črpalke ter senzorja za kontinuirano merjenje glukoze.