Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Javno in zasebno zdravstvo bi razmejili s spremembo enega člena

Da je Glas ljudstva z vložitvijo svojega predloga prehitelo vladnega, po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel zanje ne spremeni ničesar
Kot velik problem vladnega predloga novele je član Glasu ljudstva in nekdanji minister za zdravje Dušan Keber izpostavil predvidene podjemne pogodbe. Foto Dejan Javornik
Kot velik problem vladnega predloga novele je član Glasu ljudstva in nekdanji minister za zdravje Dušan Keber izpostavil predvidene podjemne pogodbe. Foto Dejan Javornik
18. 9. 2024 | 06:30
18. 9. 2024 | 09:29
3:21

Osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti, po kateri zdravniki ne bodo smeli več opravljati samoplačniških storitev pri zasebnikih, koalicija po besedah ministrice podpira, civilna iniciativa Glas ljudstva pa opozarja na zakrite pasti, zaradi katerih je s pomočjo poslancev Mihe Kordiša in Mojce Šetinc Pašek včeraj vložila svoj predlog novele.

To, da je Glas ljudstva z vložitvijo svojega predloga prehitelo vladnega, po ponedeljkovih besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel, zanje ne spremeni ničesar: »Naš zakon je danes šel v javno razpravo, ki bo trajala 30 dni in ga bomo peljali po rednem postopku.«

V Glasu ljudstva so zaskrbljeni, da je novi osnutek zakona zgolj trojanski konj, ki pod površinskimi všečnimi obljubami poskuša z zasebnimi koncesionarskimi podjetji v praksi legalizirati privatizacijo zdravstva. Navajajo, da se v vladnem predlogu rahljajo pogoji za vzpostavitev zasebnih bolnišnic in zagotavlja zakonska podlaga za njihovo tesnejšo povezavo z javnim sistemom, status zasebnih koncesionarskih podjetij s tujim lastništvom se enači z javnimi zdravstvenimi zavodi, mehanizem plačevanja dodatnega dela s podjemnimi pogodbami pa legalizira inštitut »svobodnega zdravnika«, za katerega se že več let zavzemajo privatizacijski zdravstveni lobiji.

Zato so s podporo poslancev Mihe Kordiša in Mojce Šetic Paškove včeraj vložili svoj zakon, ki s spremembo zgolj enega člena jasno postavi razmejitev javnega in zasebnega. »Dokler so čakalne dobe nedopustno dolge, naj zdravniki dodatno delajo v lastnih bolnišnicah, če v njihovi bolnišnici ni nedopustno dolgih čakalnih dob, pa naj pomagajo v tistih javnih bolnišnicah, kjer te so. Šele ko na njihovem področju ne bo več nedopustnih čakalnih dob, lahko pride v poštev delo pri koncesionarjih ali drugih zasebnikih,« so jasni v Glasu ljudstva.

»Ta zakon za prepoved dvoživk je trenutno edino, kar stoji med pacienti in privatizacijo javnega zdravstvenega sistema,« je razlog za svoj podpis pod spremembami zakona, ki jih predlagajo v Glasu ljudstva, pojasnil poslanec Levice Miha Kordiš.

Na vladni predlog zakona so se že kritično odzvali nekateri predstavniki opozicije, ogorčenje so izrazili tudi zdravniki.

Predstavniki Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ministrstvu očitajo, da predlog novele zdravstvene delavce v javnem zdravstvenem sistemu postavlja v položaj tretjerazrednih državljanov, kjer se jim predpisuje ne samo delovnopravna oblika zaposlitve in dela, ampak tudi prisilno delo v javnih zavodih zunaj rednega delovnega časa, torej v njihovem prostem času in pod pogoji, ki jih bo določila država.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine