Glinščica na polovici, prvi predor na vrsti še ta mesec
Generalni direktor 2TDK Pavle Hevka: Predor bomo začeli vrtati 20. avgusta.
Odpri galerijo
Na trasi drugega tira železnice med Divačo in Koprom so začeli betonirati viadukt Glinščica. Konec avgusta se bo začelo vrtanje za tri predorske cevi. Foto Voranc Vogel
Delavci konzorcija MarkoMark Nival so včeraj na trasi nove proge Divača–Koper uspešno zabetonirali prvih sto metrov viadukta Glinščice. V prvo polovico nosilne preklade so vgradili kar 1200 kubičnih metrov betona. Viadukt bodo dogradili do konca leta, torej skladno z načrtom, je prepričan generalni direktor 2TDK Pavle Hevka. Pri severnem portalu prvega predora so odkrili novo kraško jamo, ki jo bodo krasoslovci še raziskali. Skrbi pa povzroča zamuda pri izdaji delovnih dovoljenj turškim delavcem. Do zdaj so jim upravne enote izdale šele pet dovoljenj.
Pri gradnji nove železniške proge med Divačo in Koprom je bil dosežen še en mejnik: delavcem konzorcija podjetij, povezanih z MarkoMarko Nivalom, je uspelo v enem dnevu zabetonirati prvo polovico 215 metrov dolgega viadukta Glinščica. Najprej so ta objekt imenovali premostitveni objekt, v aprila dopolnjenem investicijskem programu pa so ga (tudi zaradi nekoliko spremenjenega projekta) označili kot viadukt Glinščica.
Veliko količino betona, ki so jo pripravili v dveh betonarnah, je pripeljalo 12 tovornjakov hrušk, ki so beton neprekinjeno vozili 160-krat. Dela so hoteli opraviti že pred enim tednom, a je betoniranje preprečila previsoka temperatura zraka. Za ustrezno trdnost in prožnost vgrajenega betona morajo biti temperature zraka pod 29 stopinjami Celzija.
Včeraj popoldne jim je občutljivo delo za pol ure prekinila močnejša ploha, vendar so delo kljub temu opravili skladno z načrti, in to v enem samem dnevu.
To, da bodo dela končali pravočasno, je zelo pomembno za hitrost vrtanja prvih dveh, najdaljših predorov (T1 – 6714 metrov in T2 – 6017 metrov) ter njunih vzporednih servisnih cevi. Viadukt Glinščica sodi med pripravljalna dela, saj bodo delavci Kolektorja CPG šele po njegovem dokončanju (torej konec leta) lahko z njega dostopali do južnega portala prvega predora in severnega portala drugega predora ter vrtali z obeh strani predorskih cevi.
Viadukt Glinščico so s projektom za izvedbo v MarkoMark Nivalu nekoliko poenostavili in postavili manj nosilnih stebrov, s čimer so privarčevali približno pol milijona evrov. Vendar so pri kopanju temeljev za enega od stebrov naleteli na kraško jamo, kar je nekoliko zavrlo dela in jih podražilo za prav toliko, kolikor jim je uspelo projekt poceniti.
Servisno cev prvega predora bodo Kolektorjevi delavci z južne strani v dolini Glinščice lahko začeli vrtati jeseni, pred končanjem viadukta, kolikor bodo to omogočile prostorske razmere. Gradbišče v dolini je precej utesnjeno in zagotavlja malo prostora za izvajalce viadukta ter hkrati za povsem druge skupine delavcev, ki se bodo tu lotili južnega portala T1.
Pri pripravljalnih delih na severnem portalu prvega predora (pri Lokvi) so odkrili še eno kraško jamo (brezno). Franjo Drole z Inštituta za raziskave Krasa nam je povedal, da gre za poldrugi meter široko in več kot 12 metrov globoko brezno, ki so ga nehali raziskovati, ko so ugotovili, da se v njem zadržuje za človeka nevaren plin CO2 (od miniranja). Generalni direktor 2TDK Pavle Hevka meni, da odkritje jame ne bo preprečilo nadaljevanja del, vendar bodo jamo prezračili, da bodo jamarji z instrumenti lahko preverili, kolikšno nevarnost to pomeni za nadaljevanje del.
Projekt predvideva, da bodo na območju Krasa odkrili deset večjih in sto manjših jam. Je pa Hevka napovedal, da bodo verjetno lahko privarčevali 2,6 milijona evrov za predvidene geofizikalne meritve, saj sta turška partnerja (Yapı Merkezi in Özaltin) predlagala, da bi nepredvidljivosti (odkrivanje morebitnih jam) pri kopanju preiskovali po tehnologiji Amberg, ki omogoča preiskave podzemlja z ultrazvokom.
Veliko bolj kot brezno investitorja skrbi počasna izdaja delovnih dovoljenj turškim delavcem. Pavle Hevka je povedal, da so upravne enote turškim delavcem do zdaj izdale šele pet delovnih dovoljenj. Zato poskušajo na več načinov doseči, da bi dovoljenja izdajale tudi druge upravne enote po državi (ne le postojnska) in da bi jim pomagali študenti, ki bi jih zagotovil 2TDK.
V dolini Glinščice je zdaj samo 105 delavcev, na celotni trasi 27 kilometrov dolge proge pa še nekaj več kot sto delavcev Kolektor CPG. Direktor projekta gradnje drugega tira za Yapı Merkezi Bahadir Oral nam je povedal, da bo po 15. avgustu v Slovenijo prišlo od 160 do 170 turških delavcev, ki bodo najprej nameščeni v bungalovih turističnega naselja Pivka Jama. Po besedah Pavleta Hevke bo na delovišču prihodnje leto, ko se bodo dela intenzivno izvajala, približno tisoč delavcev. V prvi predor bodo zakopali 20. avgusta. Direktor Kolektorja CPG Kristjan Mugerli je ocenil, da bi do konca avgusta lahko začeli vrtati tri predorske cevi.
Jeseni bo znano, kako hitro potekajo priprave za dopolnitev državnega prostorskega načrta, ki bo omogočal dvotirnost proge. Zdaj se poleg enega tira začenja gradnja tudi 60 odstotkov vzporedne proge, vendar novi tir ne bo omogočal hkratne vožnje v obe smeri. To pomeni, da stari tir ostaja. Prebivalci vasi ob progi vztrajajo, da bi morali gradnjo vzporednega tira začeti graditi pred končanjem novega tira, saj bi tako privarčevali okoli deset odstotkov denarja.
Pri gradnji nove železniške proge med Divačo in Koprom je bil dosežen še en mejnik: delavcem konzorcija podjetij, povezanih z MarkoMarko Nivalom, je uspelo v enem dnevu zabetonirati prvo polovico 215 metrov dolgega viadukta Glinščica. Najprej so ta objekt imenovali premostitveni objekt, v aprila dopolnjenem investicijskem programu pa so ga (tudi zaradi nekoliko spremenjenega projekta) označili kot viadukt Glinščica.
Veliko količino betona, ki so jo pripravili v dveh betonarnah, je pripeljalo 12 tovornjakov hrušk, ki so beton neprekinjeno vozili 160-krat. Dela so hoteli opraviti že pred enim tednom, a je betoniranje preprečila previsoka temperatura zraka. Za ustrezno trdnost in prožnost vgrajenega betona morajo biti temperature zraka pod 29 stopinjami Celzija.
Včeraj popoldne jim je občutljivo delo za pol ure prekinila močnejša ploha, vendar so delo kljub temu opravili skladno z načrti, in to v enem samem dnevu.
To, da bodo dela končali pravočasno, je zelo pomembno za hitrost vrtanja prvih dveh, najdaljših predorov (T1 – 6714 metrov in T2 – 6017 metrov) ter njunih vzporednih servisnih cevi. Viadukt Glinščica sodi med pripravljalna dela, saj bodo delavci Kolektorja CPG šele po njegovem dokončanju (torej konec leta) lahko z njega dostopali do južnega portala prvega predora in severnega portala drugega predora ter vrtali z obeh strani predorskih cevi.
Viadukt Glinščica bo stal 8,5 milijona evrov.
Viadukt Glinščico so s projektom za izvedbo v MarkoMark Nivalu nekoliko poenostavili in postavili manj nosilnih stebrov, s čimer so privarčevali približno pol milijona evrov. Vendar so pri kopanju temeljev za enega od stebrov naleteli na kraško jamo, kar je nekoliko zavrlo dela in jih podražilo za prav toliko, kolikor jim je uspelo projekt poceniti.
Servisno cev prvega predora bodo Kolektorjevi delavci z južne strani v dolini Glinščice lahko začeli vrtati jeseni, pred končanjem viadukta, kolikor bodo to omogočile prostorske razmere. Gradbišče v dolini je precej utesnjeno in zagotavlja malo prostora za izvajalce viadukta ter hkrati za povsem druge skupine delavcev, ki se bodo tu lotili južnega portala T1.
Delavci Kolektorja odkrili še eno kraško jamo
Pri pripravljalnih delih na severnem portalu prvega predora (pri Lokvi) so odkrili še eno kraško jamo (brezno). Franjo Drole z Inštituta za raziskave Krasa nam je povedal, da gre za poldrugi meter široko in več kot 12 metrov globoko brezno, ki so ga nehali raziskovati, ko so ugotovili, da se v njem zadržuje za človeka nevaren plin CO2 (od miniranja). Generalni direktor 2TDK Pavle Hevka meni, da odkritje jame ne bo preprečilo nadaljevanja del, vendar bodo jamo prezračili, da bodo jamarji z instrumenti lahko preverili, kolikšno nevarnost to pomeni za nadaljevanje del.
Projekt predvideva, da bodo na območju Krasa odkrili deset večjih in sto manjših jam. Je pa Hevka napovedal, da bodo verjetno lahko privarčevali 2,6 milijona evrov za predvidene geofizikalne meritve, saj sta turška partnerja (Yapı Merkezi in Özaltin) predlagala, da bi nepredvidljivosti (odkrivanje morebitnih jam) pri kopanju preiskovali po tehnologiji Amberg, ki omogoča preiskave podzemlja z ultrazvokom.
Bodo nastale zamude zaradi delovnih dovoljenj?
Veliko bolj kot brezno investitorja skrbi počasna izdaja delovnih dovoljenj turškim delavcem. Pavle Hevka je povedal, da so upravne enote turškim delavcem do zdaj izdale šele pet delovnih dovoljenj. Zato poskušajo na več načinov doseči, da bi dovoljenja izdajale tudi druge upravne enote po državi (ne le postojnska) in da bi jim pomagali študenti, ki bi jih zagotovil 2TDK.
V dolini Glinščice je zdaj samo 105 delavcev, na celotni trasi 27 kilometrov dolge proge pa še nekaj več kot sto delavcev Kolektor CPG. Direktor projekta gradnje drugega tira za Yapı Merkezi Bahadir Oral nam je povedal, da bo po 15. avgustu v Slovenijo prišlo od 160 do 170 turških delavcev, ki bodo najprej nameščeni v bungalovih turističnega naselja Pivka Jama. Po besedah Pavleta Hevke bo na delovišču prihodnje leto, ko se bodo dela intenzivno izvajala, približno tisoč delavcev. V prvi predor bodo zakopali 20. avgusta. Direktor Kolektorja CPG Kristjan Mugerli je ocenil, da bi do konca avgusta lahko začeli vrtati tri predorske cevi.
Glavna gradbena dela bodo stala 628 milijonov evrov.
Projekt drugi tir je ocenjen na 997 milijonov evrov.
Projekt drugi tir je ocenjen na 997 milijonov evrov.
Jeseni bo znano, kako hitro potekajo priprave za dopolnitev državnega prostorskega načrta, ki bo omogočal dvotirnost proge. Zdaj se poleg enega tira začenja gradnja tudi 60 odstotkov vzporedne proge, vendar novi tir ne bo omogočal hkratne vožnje v obe smeri. To pomeni, da stari tir ostaja. Prebivalci vasi ob progi vztrajajo, da bi morali gradnjo vzporednega tira začeti graditi pred končanjem novega tira, saj bi tako privarčevali okoli deset odstotkov denarja.
