Gnojila v podtalnici Celjske kotline
Podzemne vode še vedno najbolj onesnažuje kmetijstvo, večina pitne vode za Celje in okolico zato prihaja izpod Pohorja
Odpri galerijo
Kmetijske površine s hmeljišči v bližini Levca v Celjski kotlini na koncu Savinjske doline. FOTO: Brane Piano
Celje – Po več kot letu dni je predstavnik Civilnih iniciativ Celja (CIC) Boris Šuštar dočakal podatke o kakovosti podzemnih voda Celjske kotline, za katere je zaprosil na okoljsko ministrstvo. Leon Behin, generalni direktor direktorata za vode z omenjenega ministrstva, je pojasnil, da podtalnico najbolj onesnažuje kmetijstvo, manj pa izcedne vode komunalnih in industrijskih odlagališč.
A Šuštar opozarja, da je celjska podtalnica najbolj onesnažena v Sloveniji. V podjetju Vodovod-kanalizacija (Vo-Ka) Celje kljub temu zagotavljajo, da je voda v vodovodnem omrežju med najbolj kakovostnimi pri nas, saj je večino zajamejo od drugod.
Šuštar je iz nekaterih analiz na industrijskem območju Celja sklepal, da je podtalnica »grozovito« onesnažena, zaradi česar bi lahko bili ogroženi viri pitne vode. Na direktoratu pravijo, da ciljev in ukrepov za izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih voda do leta 2021 zaradi počasnega upadanja onesnaževal zaradi kmetijske dejavnosti ne bo mogoče doseči, zato bodo podaljšani do leta 2027. Ukrepi zahtevajo zmanjševanje uporabe gnojil in škropiv ter ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih vod, toda investicije se uresničujejo počasi, nadzor pa je zlasti v kmetijstvu nedosleden.
Kmetovanje onesnažuje podtalnico
Kemijsko stanje podzemne vode Savinjske kotline je slabo predvsem zaradi vsebnosti nitratov, torej gnojil. Država razmere spremlja na trinajstih merilnih mestih. Leta 2017 so na sedmih zaznali preseganje mejnih vrednosti – na šestih preseganje okoljskega standarda za nitrate, na enem preseganje vrednosti tetrakloroetena. Podatki so malce boljši kot leta 2015, za katero so javno objavljeni zadnji celoviti podatki. Direktorat ugotavlja: »Občasno se na posameznem merilnem mestu pojavi tudi preseganje vrednosti praga pesticidov, vendar ni stalno, kar nakazuje občasno neustrezno rabo teh sredstev.«
Analizirali so tudi vplive odlagališča nenevarnih odpadkov RCERO Celje ter Cinkarninih odlagališč nenevarnih odpadkov Bukovžlak in Vrhe do leta 2013. In čeprav so odkrili preseganje opozorilnih vrednosti za vrsto onesnaževal, so po primerjavi s podatki državnega monitoringa zaključili, da gre za lokalne vplive. Po mnenju direktorata torej zdravju nevarne snovi pomembneje ne vplivajo na kakovost podzemnih voda Savinjske kotline. »Za vodno telo podzemne vode Savinjska kotlina so obremenitev (…) razpršeni viri onesnaževanja zaradi kmetijske dejavnosti,« so zaključili.
Pitna voda ostaja čista
Celjsko vodovodno podjetje Vo-Ka pitno vodo zagotavlja iz treh velikih in več manjših zajetij in vodnjakov. Edini njihov vodnjak, iz katerega črpajo podtalnico Savinjske doline oziroma Celjske kotline, je v Medlogu pri Celju. Marko Cvikl, direktor Vo-Ka, pravi, da izpod Pohorja oziroma iz Vitanja zagotavljajo do 190 litrov vode na sekundo, s Frankolovega do 80 litrov na sekundo, iz Medloga pa največ 160 litrov na sekundo, pri čemer črpanje v Medlogu zmanjšajo na do 50 litrov na sekundo, kadar je vode iz »podpohorskih« virov dovolj in poraba ni visoka. Količine močno presegajo odjem. »V Medlogu kljub nitratom na meji dovoljenega dobimo zelo kakovostno vodo, saj jo spuščamo skozi ogljene filtre, potem pa mešamo z vodo iz obeh drugih virov,« dodaja.
Odpadki niso nedolžni
Cvikl meni, da vplivi industrije na vzhodu Celja na podtalnico ne vplivajo na kakovost podtalnice Savinjske kotline, saj se podzemne vode premikajo proti Hudinji in Voglajni, ki se južno od Celja izlivata v Savinjo. A Boris Šuštar iz CIC se s tem ne strinja. Opozarja na meritve podjetja Simbio, ki upravlja odlagališče odpadkov RCERO in izvaja monitoring okoliških voda. V letu 2014 so v Vzhodni Ložnici, pritoku Hudinje, izmerili visoke vsebnosti klora, amonija, natrija, kalcija, kalija, magnezija, kloridov, mangana, za območjem odlagališča pa zelo povečano vsebnost sulfatov. V reko pridejo iz podzemnih voda na vzhodu Celja.
»Nadzemne in podzemne vode v Celjski kotlini so najbolj onesnažene v Sloveniji. Podatki za podzemne vode so dokaz, da so te onesnažene z vsem mogočim: od težkih kovin do hormonskih motilcev, PCB-jev, nitratov …« pravi Šuštar.
A Šuštar opozarja, da je celjska podtalnica najbolj onesnažena v Sloveniji. V podjetju Vodovod-kanalizacija (Vo-Ka) Celje kljub temu zagotavljajo, da je voda v vodovodnem omrežju med najbolj kakovostnimi pri nas, saj je večino zajamejo od drugod.
Šuštar je iz nekaterih analiz na industrijskem območju Celja sklepal, da je podtalnica »grozovito« onesnažena, zaradi česar bi lahko bili ogroženi viri pitne vode. Na direktoratu pravijo, da ciljev in ukrepov za izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih voda do leta 2021 zaradi počasnega upadanja onesnaževal zaradi kmetijske dejavnosti ne bo mogoče doseči, zato bodo podaljšani do leta 2027. Ukrepi zahtevajo zmanjševanje uporabe gnojil in škropiv ter ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih vod, toda investicije se uresničujejo počasi, nadzor pa je zlasti v kmetijstvu nedosleden.
Kmetovanje onesnažuje podtalnico
Kemijsko stanje podzemne vode Savinjske kotline je slabo predvsem zaradi vsebnosti nitratov, torej gnojil. Država razmere spremlja na trinajstih merilnih mestih. Leta 2017 so na sedmih zaznali preseganje mejnih vrednosti – na šestih preseganje okoljskega standarda za nitrate, na enem preseganje vrednosti tetrakloroetena. Podatki so malce boljši kot leta 2015, za katero so javno objavljeni zadnji celoviti podatki. Direktorat ugotavlja: »Občasno se na posameznem merilnem mestu pojavi tudi preseganje vrednosti praga pesticidov, vendar ni stalno, kar nakazuje občasno neustrezno rabo teh sredstev.«
Analizirali so tudi vplive odlagališča nenevarnih odpadkov RCERO Celje ter Cinkarninih odlagališč nenevarnih odpadkov Bukovžlak in Vrhe do leta 2013. In čeprav so odkrili preseganje opozorilnih vrednosti za vrsto onesnaževal, so po primerjavi s podatki državnega monitoringa zaključili, da gre za lokalne vplive. Po mnenju direktorata torej zdravju nevarne snovi pomembneje ne vplivajo na kakovost podzemnih voda Savinjske kotline. »Za vodno telo podzemne vode Savinjska kotlina so obremenitev (…) razpršeni viri onesnaževanja zaradi kmetijske dejavnosti,« so zaključili.
Pitna voda ostaja čista
Celjsko vodovodno podjetje Vo-Ka pitno vodo zagotavlja iz treh velikih in več manjših zajetij in vodnjakov. Edini njihov vodnjak, iz katerega črpajo podtalnico Savinjske doline oziroma Celjske kotline, je v Medlogu pri Celju. Marko Cvikl, direktor Vo-Ka, pravi, da izpod Pohorja oziroma iz Vitanja zagotavljajo do 190 litrov vode na sekundo, s Frankolovega do 80 litrov na sekundo, iz Medloga pa največ 160 litrov na sekundo, pri čemer črpanje v Medlogu zmanjšajo na do 50 litrov na sekundo, kadar je vode iz »podpohorskih« virov dovolj in poraba ni visoka. Količine močno presegajo odjem. »V Medlogu kljub nitratom na meji dovoljenega dobimo zelo kakovostno vodo, saj jo spuščamo skozi ogljene filtre, potem pa mešamo z vodo iz obeh drugih virov,« dodaja.
Odpadki niso nedolžni
Cvikl meni, da vplivi industrije na vzhodu Celja na podtalnico ne vplivajo na kakovost podtalnice Savinjske kotline, saj se podzemne vode premikajo proti Hudinji in Voglajni, ki se južno od Celja izlivata v Savinjo. A Boris Šuštar iz CIC se s tem ne strinja. Opozarja na meritve podjetja Simbio, ki upravlja odlagališče odpadkov RCERO in izvaja monitoring okoliških voda. V letu 2014 so v Vzhodni Ložnici, pritoku Hudinje, izmerili visoke vsebnosti klora, amonija, natrija, kalcija, kalija, magnezija, kloridov, mangana, za območjem odlagališča pa zelo povečano vsebnost sulfatov. V reko pridejo iz podzemnih voda na vzhodu Celja.
»Nadzemne in podzemne vode v Celjski kotlini so najbolj onesnažene v Sloveniji. Podatki za podzemne vode so dokaz, da so te onesnažene z vsem mogočim: od težkih kovin do hormonskih motilcev, PCB-jev, nitratov …« pravi Šuštar.
