Gorski reševalci ostali brez strehe nad glavo. Denar zbirajo (tudi) s koncertom
Vzdrževanje nujno potrebne opreme pokrpajo s proračunskimi sredstvi, prostorskega problema pa z njimi ne morejo rešiti.
Odpri galerijo
Gorski reševalci so kot prostovoljci na razpolago noč in dan. FOTO: Matjaž Šerkezi
Občanka si je na strmem pobočju v gozdu pri Lukovici poškodovala gleženj. Dva državljana Nizozemske pa sta pri sestopu z Lučkega dedca proti dolini Kamniške Bistrice zašla na strmo pobočje.
Naključno izbrana dogodka sta se zgodila septembra lani, v obeh so posredovali reševalci Gorske reševalne službe (GRS) Kamnik, ki veljajo za eno najbolj obremenjenih postaj GRS v Sloveniji. A tokrat za spremembo sami prosijo za pomoč. To se zgodi le redko, saj so po navadi na drugi strani, ko namreč oni hitijo na pomoč ljudem v stiski – zaplezanim planincem, poškodovanim pohodnikom, izgubljenim malčkom na Veliki planini.
Zgodba s prostorsko stisko GRS Kamnik, ki ima več kot stoletno tradicijo, je »dolga kot brada kralja Matjaža, ki spi pod Peco«, je težave gorskih reševalcev slikovito opisal Srečo Podbevšek, predsednik Društva GRS Kamnik. Lani so ostali brez strehe nad glavo in začasno pribežališče našli v kontejnerjih. Uredili so jih, napeljali elektriko, a situacija tako ni mogla iti v nedogled.
»Prostore nad Veterino Kamnik, kjer smo bili dolga leta najemniki, so prodali, država pa nima sistemske in zakonodajne ureditve za gorske reševalce, ki bi nam v občini zagotavljala trajno prostorsko ureditev. Kamniški gorski reševalci smo bili prvi, ki smo to problematiko začeli urejati na lastno pest, čeprav imajo enake težave tudi nekatera druga društva,« je opozoril Podbevšek. Zato morajo kamniški gorski reševalci zbrati denar za odkup nekdanjega skladišča in sosednjega zemljišča, kjer upajo, da bodo enkrat za vselej našli svoj prostor po soncem.
Slab priokus je vse skupaj pustilo predvsem zato, ker gre za prostovoljce, ki za reševanje niso plačani, ljudi rešujejo v svojem prostem času in pri tem opravljajo redne službe. Reševanja se lahko zavlečejo pozno v noč, tudi v jutranje ure naslednjega dne, ko z gora pripeljejo ponesrečence, žal pogosto tudi preminule planince, ki jih morajo pred tem pobrati iz stene.
Psihičen in fizičen napor gorskih reševanj je izjemen in lahko jih je razumeti, da je stiska s prostori izbila sodu dno. Le da člani GRS Kamnik udeležbe na intervencijah niso pogojevali z višjimi plačami (kako bi, saj so prostovoljci) niti z nakupom nove opreme. Ne. Odločili so se, da stvari vzamejo v svoje roke in poskušajo zbrati denar za nove prostore.
Vzdrževanje nujno potrebne opreme nekako pokrpajo s proračunskimi sredstvi (URSZR, Fundacija FIHO in sredstva lokalne skupnosti), prostorskega problema pa z njimi ne morejo rešiti. »Število nesreč se je v zadnjih desetih letih podvojilo, država pa ni reagirala. Ohranja enako normativno število reševalcev kot prej,« je Podbevšek s prstom pokazal na kislo jabolko, v katero bo prej ali slej morala ugrizniti tudi država.
Kako torej do denarja in koliko ga v GRS Kamnik sploh potrebujejo? Z novim lastnikom nepremičnin na področju nekdanje smodnišnice v Kamniku so sklenili pogodbo za nakup zemljišča s starim skladiščnim objektom. »Lokacija je ena zadnjih možnih v občini, ki omogoča ustrezno delo s helikopterjem. Hkrati se sklada z občinskim prostorskim načrtom, pa tudi občina nas načeloma podpira,« je povedal Srečo Podbevšek.
Občina Kamnik jim je za ureditev prostorov namenila okrog 110.000 evrov, a ker gre za namenska sredstva, jih lahko začnejo črpati šele, ko bo urejen nakup zemljišča, porabiti pa jih morajo za rekonstrukcijo obstoječe stavbe in njeno popravilo ter za rekonstrukcijo komunalne infrastrukture.
»Za odkup zemljišča potrebujemo približno 50.000 evrov, za ureditev stavbe in helikopterskega pristajališča za potrebe gorskega reševanja pa še dodatnih 160.000 evrov. Ocenjujemo, da bo končna cena za popolno funkcionalnost prostorov znašala okoli 320.000 evrov. Društvo GRS Kamnik mora tako samo priskrbeti 210.000 evrov in pri tem ne posegati v namenska sredstva, ki jih dobi od države za tekoče potrebe reševanja.«
Denar bodo poskušali zbrati z donacijami prek SMS-sporočil Srčen prispevek za gorske reševalce iz Kamnika, kjer lahko s ključno besedo GRS5 na številko 1919 prispevate pet evrov za gradnjo novih prostorov GRS Kamnik. Donacijo pa lahko nakažete tudi na poseben poslovni račun, odprt pri NLB izključno za gradnjo novih prostorov: SI56 0231 1026 1122 215.
Poleg tega bodo 11. aprila organizirali dobrodelni koncert v telovadnici OŠ Toma Brejca v Kamniku in izkupiček od prodaje vstopnic namenili izključno za reševanje prostorske stiske tamkajšnjega društva.
Člani GRS Kamnik večino dela opravijo v občini Kamnik, pokrivajo pa tudi območja občin Domžale, Komenda, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin. »Smo otroci narave, naši učitelji so bili grom, črna noč, snežni metež, polarni mraz. Ne predamo se, dokler ponesrečenec ni v varni zdravniški oskrbi,« je za konec njihov vsakdan, ko na pomoč hitijo peš ali s helikopterjem, še orisal Srečo Podbevšek.
Naključno izbrana dogodka sta se zgodila septembra lani, v obeh so posredovali reševalci Gorske reševalne službe (GRS) Kamnik, ki veljajo za eno najbolj obremenjenih postaj GRS v Sloveniji. A tokrat za spremembo sami prosijo za pomoč. To se zgodi le redko, saj so po navadi na drugi strani, ko namreč oni hitijo na pomoč ljudem v stiski – zaplezanim planincem, poškodovanim pohodnikom, izgubljenim malčkom na Veliki planini.
Prostovoljci, ki rešujejo življenja, se ubadajo še s prostorsko stisko
Zgodba s prostorsko stisko GRS Kamnik, ki ima več kot stoletno tradicijo, je »dolga kot brada kralja Matjaža, ki spi pod Peco«, je težave gorskih reševalcev slikovito opisal Srečo Podbevšek, predsednik Društva GRS Kamnik. Lani so ostali brez strehe nad glavo in začasno pribežališče našli v kontejnerjih. Uredili so jih, napeljali elektriko, a situacija tako ni mogla iti v nedogled.
»Prostore nad Veterino Kamnik, kjer smo bili dolga leta najemniki, so prodali, država pa nima sistemske in zakonodajne ureditve za gorske reševalce, ki bi nam v občini zagotavljala trajno prostorsko ureditev. Kamniški gorski reševalci smo bili prvi, ki smo to problematiko začeli urejati na lastno pest, čeprav imajo enake težave tudi nekatera druga društva,« je opozoril Podbevšek. Zato morajo kamniški gorski reševalci zbrati denar za odkup nekdanjega skladišča in sosednjega zemljišča, kjer upajo, da bodo enkrat za vselej našli svoj prostor po soncem.
Novi prostori GRS Kamnik na severnem delu stare smodnišnice. FOTO: Marko Feist
Slab priokus je vse skupaj pustilo predvsem zato, ker gre za prostovoljce, ki za reševanje niso plačani, ljudi rešujejo v svojem prostem času in pri tem opravljajo redne službe. Reševanja se lahko zavlečejo pozno v noč, tudi v jutranje ure naslednjega dne, ko z gora pripeljejo ponesrečence, žal pogosto tudi preminule planince, ki jih morajo pred tem pobrati iz stene.
Psihičen in fizičen napor gorskih reševanj je izjemen in lahko jih je razumeti, da je stiska s prostori izbila sodu dno. Le da člani GRS Kamnik udeležbe na intervencijah niso pogojevali z višjimi plačami (kako bi, saj so prostovoljci) niti z nakupom nove opreme. Ne. Odločili so se, da stvari vzamejo v svoje roke in poskušajo zbrati denar za nove prostore.
Vzdrževanje nujno potrebne opreme nekako pokrpajo s proračunskimi sredstvi (URSZR, Fundacija FIHO in sredstva lokalne skupnosti), prostorskega problema pa z njimi ne morejo rešiti. »Število nesreč se je v zadnjih desetih letih podvojilo, država pa ni reagirala. Ohranja enako normativno število reševalcev kot prej,« je Podbevšek s prstom pokazal na kislo jabolko, v katero bo prej ali slej morala ugrizniti tudi država.
GRS Kamnik mora zbrati 210.000 evrov
Kako torej do denarja in koliko ga v GRS Kamnik sploh potrebujejo? Z novim lastnikom nepremičnin na področju nekdanje smodnišnice v Kamniku so sklenili pogodbo za nakup zemljišča s starim skladiščnim objektom. »Lokacija je ena zadnjih možnih v občini, ki omogoča ustrezno delo s helikopterjem. Hkrati se sklada z občinskim prostorskim načrtom, pa tudi občina nas načeloma podpira,« je povedal Srečo Podbevšek.
Občina Kamnik jim je za ureditev prostorov namenila okrog 110.000 evrov, a ker gre za namenska sredstva, jih lahko začnejo črpati šele, ko bo urejen nakup zemljišča, porabiti pa jih morajo za rekonstrukcijo obstoječe stavbe in njeno popravilo ter za rekonstrukcijo komunalne infrastrukture.
Kako lahko pomagate GRS Kamnik?
S poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo GRS5 na številko 1919 darujete pet evrov. Donacijo lahko nakažete tudi na poseben poslovni račun, odprt pri NLB izključno za to gradnjo novih prostorov: SI56 0231 1026 1122 215.
11. aprila vabijo na dobrodelni koncert v telovadnici OŠ Toma Brejca v Kamniku. Izkupiček od prodaje vstopnic bodo namenili izključno za reševanje prostorske stiske GRS Kamnik.
S poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo GRS5 na številko 1919 darujete pet evrov. Donacijo lahko nakažete tudi na poseben poslovni račun, odprt pri NLB izključno za to gradnjo novih prostorov: SI56 0231 1026 1122 215.
11. aprila vabijo na dobrodelni koncert v telovadnici OŠ Toma Brejca v Kamniku. Izkupiček od prodaje vstopnic bodo namenili izključno za reševanje prostorske stiske GRS Kamnik.
»Za odkup zemljišča potrebujemo približno 50.000 evrov, za ureditev stavbe in helikopterskega pristajališča za potrebe gorskega reševanja pa še dodatnih 160.000 evrov. Ocenjujemo, da bo končna cena za popolno funkcionalnost prostorov znašala okoli 320.000 evrov. Društvo GRS Kamnik mora tako samo priskrbeti 210.000 evrov in pri tem ne posegati v namenska sredstva, ki jih dobi od države za tekoče potrebe reševanja.«
Načelnik GRS Kamnik Srečo Podbevšek pri podpisu pogodbe, s katero so postali lastniki stavbe in zemljišča, kjer si bodo zdaj uredili prostore. FOTO: Osebni arhiv
Denar zbirajo s SMS-poročili in dobrodelnim koncertom
Denar bodo poskušali zbrati z donacijami prek SMS-sporočil Srčen prispevek za gorske reševalce iz Kamnika, kjer lahko s ključno besedo GRS5 na številko 1919 prispevate pet evrov za gradnjo novih prostorov GRS Kamnik. Donacijo pa lahko nakažete tudi na poseben poslovni račun, odprt pri NLB izključno za gradnjo novih prostorov: SI56 0231 1026 1122 215.
Poleg tega bodo 11. aprila organizirali dobrodelni koncert v telovadnici OŠ Toma Brejca v Kamniku in izkupiček od prodaje vstopnic namenili izključno za reševanje prostorske stiske tamkajšnjega društva.
Člani GRS Kamnik večino dela opravijo v občini Kamnik, pokrivajo pa tudi območja občin Domžale, Komenda, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin. »Smo otroci narave, naši učitelji so bili grom, črna noč, snežni metež, polarni mraz. Ne predamo se, dokler ponesrečenec ni v varni zdravniški oskrbi,« je za konec njihov vsakdan, ko na pomoč hitijo peš ali s helikopterjem, še orisal Srečo Podbevšek.
