Grozdja za vino je preveč, namizno uvažamo
Pogoji za pridelavo namiznega grozdja so primerni tudi pri nas, primernejši za pridelavo so sadjarji.
Odpri galerijo
V slovenskih vinogradih smo pridelali 105.035 ton grozdja za vino, namiznega pa slabih 163 ton. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Medtem ko so vinogradniki opravili zeleno trgatev, pri kateri so potrgali in uničili nezrelo grozdje, za kar bodo celo plačani, domačega namiznega grozdja na trgovinskih policah tako rekoč ni, čeprav je povpraševanje po tem grozdju stabilno ali raste. Še ena vrzel v samooskrbi, ki je ne znamo oziroma ne zmoremo zapolniti.
Kmetijsko ministrstvo je podporo začasnemu ukrepu zelene trgatve letos uvedlo, ker je na trgu zaradi epidemije covida-19 preveč vina. Do 30. junija, ko je potekel rok za oddajo zahtevkov, je 148 vlagateljev vložilo 320 vlog za 344 hektarjev vinogradov. 32 vlog ni izpolnjevalo pogojev za uveljavljanje podpore, 45 so jih vlagatelji naknadno umaknili. Potencialni upravičenci do podpore so tako 103 za 270 hektarjev vinogradov. Daleč največ vlagateljev (50) in površin (146,9 hektarja) je v vinorodnem okolišu slovenske Štajerske. Rok za izvedbo zelene trgatve se je iztekel 10. avgusta. V kolikšnem obsegu je bila opravljena, bo znano po izvedenih pregledih v vinogradih ter dokončni obdelavi vseh vlog, so povedali na ministrstvu.
V slovenskih vinogradih smo po podatkih statističnega urada lani na nekaj več kot 15.000 hektarjih pridelali 105.035 ton grozdja za vino, namiznega grozdja pa slabih 163 ton na 24 hektarjih. Podatki iz registra kmetijskih gospodarstev so nekoliko drugačni. Letos je namizno grozdje zasajeno na 43,17 hektarja. Površin, zasajenih z namiznim grozdjem, je čedalje več. Leta 2015 je bilo zasajenih le 15 hektarjev, so povedali na ministrstvu. Česar ne pridelamo doma, uvozimo. Lani smo uvozili 7495 ton namiznega grozdja (večino iz Avstrije, Italije in Egipta), kar pomeni, da bi ga lahko pridelali veliko več, da bi zadostili domačemu povpraševanju.
Če je še pred nekaj desetletji veljalo, da v Sloveniji ni primernih pridelovalnih razmer za namizno grozdje, to ne drži več, saj se je marsikaj spremenilo, med drugim podnebje. Več sonca in višje temperature pomenijo boljše pogoje za pridelavo namiznega grozdja, je povedala Andreja Škvarč, vodja selekcijsko-trsničarskega središča Vrhpolje. Ni mogoče reči, da so naravne danosti povsod, kjer gojijo trto, a znotraj vinorodnih okolišev je povsod mogoče najti primerna tla – z nekoliko bogatejšo zemljo – in lego – dvignjeno, osončeno, južno in vzhodno – za pridelavo namiznega grozdja.
Škvarčeva vidi priložnosti za povečanje tržne in tudi ljubiteljske pridelave predvsem v skupini sort, ki so tolerantne na dve glavni bolezni vinske trte, peronosporo in oidij, zaradi česar jih je treba manjkrat škropiti. V selekcijsko-trsničarskem središču preizkušajo več teh sort. V okviru triletnega poskusa (2014–2016) so odbrali in pripravili karakteristike 15 sort, ki jih priporočajo za sajenje; sedem iz skupine tolerantnih, osem iz skupine klasičnih, ki izhajajo iz evropske žlahtne trte, ki zahteva večkratno škropljenje.
Andreja Škvarč je ocenila, da so za pridelavo namiznega grozdja bolj primerni sadjarji kot vinogradniki, saj že poznajo in izvajajo tehnološke ukrepe – redčenje, poletna rez, namakanje, večkratno obiranje –, ki jih klasični pridelovalci vinskih sort ne izvajajo. Doma že imajo infrastrukturo (hladilnice), grozdje prebirajo in zlagajo v zaboje, česar klasični vinogradniki ne počnejo.
Zanimanja za pridelavo namiznega grozdja je več kot pred desetimi leti, a pridelava se bo po ocenah sogovornice postopoma povečevala, ker z njo v bližnji okolici ni izkušenj in zaradi velikih zagonskih investicij; treba je postaviti protitočne mreže in skoraj nujno tudi namakalni sistem. Med večjimi pridelovalci namiznega grozdja so Darsad (šest hektarjev), ki dobavlja grozdje tudi Sparu, kmetija Karlovček iz Šentjerneja (hektar) in vipavska turistična kmetija Bric (1,5 hektarja).
V prodajalnah trgovskih verig je grozdje na prodaj vse leto, a tudi v sezoni trgatve domačega skoraj izključno uvoženo. Vsi trgovci pravijo, da lokalnih pridelovalcev, ki bi zmogli oskrbovati večje trgovske verige, tako rekoč ni. Mercator uvaža grozdje večinoma iz Italije, nekaj tudi iz Srbije, zunaj sezone iz bolj oddaljenih držav. Povpraševanje ocenjujejo kot stabilno.
V Hoferju trenutno ponujajo belo in rdeče grozdje iz Italije, v drugih mesecih pa iz Indije in Južne Afrike. Ker bi radi ponudili tudi grozdje lokalnega porekla, se za letošnjo sezono dogovarjajo o odkupu s slovenskim dobaviteljem.
V Lidlu v celoti uvažajo namizno grozdje, ker na trgu ni dovolj slovenskega, poleg tega to po njihovem ne dosega pričakovane kakovosti, obenem je dražje. V poletnih mesecih prodajajo grozdje iz Italije, pozimi iz Južne Afrike in Indije. Povpraševanje raste, še posebej po sortah z manj pešk.
Kmetijsko ministrstvo je podporo začasnemu ukrepu zelene trgatve letos uvedlo, ker je na trgu zaradi epidemije covida-19 preveč vina. Do 30. junija, ko je potekel rok za oddajo zahtevkov, je 148 vlagateljev vložilo 320 vlog za 344 hektarjev vinogradov. 32 vlog ni izpolnjevalo pogojev za uveljavljanje podpore, 45 so jih vlagatelji naknadno umaknili. Potencialni upravičenci do podpore so tako 103 za 270 hektarjev vinogradov. Daleč največ vlagateljev (50) in površin (146,9 hektarja) je v vinorodnem okolišu slovenske Štajerske. Rok za izvedbo zelene trgatve se je iztekel 10. avgusta. V kolikšnem obsegu je bila opravljena, bo znano po izvedenih pregledih v vinogradih ter dokončni obdelavi vseh vlog, so povedali na ministrstvu.
Država plačuje za uničevanje nezrelega grozdja za vino.
Andreja Škvarč: Sadjarji grozdje zlagajo v zaboje, česar klasični vinogradniki ne počnejo.
Večjo pridelavo ovirajo premalo izkušenj in visoke investicije.
Andreja Škvarč: Sadjarji grozdje zlagajo v zaboje, česar klasični vinogradniki ne počnejo.
Večjo pridelavo ovirajo premalo izkušenj in visoke investicije.
V slovenskih vinogradih smo po podatkih statističnega urada lani na nekaj več kot 15.000 hektarjih pridelali 105.035 ton grozdja za vino, namiznega grozdja pa slabih 163 ton na 24 hektarjih. Podatki iz registra kmetijskih gospodarstev so nekoliko drugačni. Letos je namizno grozdje zasajeno na 43,17 hektarja. Površin, zasajenih z namiznim grozdjem, je čedalje več. Leta 2015 je bilo zasajenih le 15 hektarjev, so povedali na ministrstvu. Česar ne pridelamo doma, uvozimo. Lani smo uvozili 7495 ton namiznega grozdja (večino iz Avstrije, Italije in Egipta), kar pomeni, da bi ga lahko pridelali veliko več, da bi zadostili domačemu povpraševanju.
Priložnosti v tolerantnih sortah
Če je še pred nekaj desetletji veljalo, da v Sloveniji ni primernih pridelovalnih razmer za namizno grozdje, to ne drži več, saj se je marsikaj spremenilo, med drugim podnebje. Več sonca in višje temperature pomenijo boljše pogoje za pridelavo namiznega grozdja, je povedala Andreja Škvarč, vodja selekcijsko-trsničarskega središča Vrhpolje. Ni mogoče reči, da so naravne danosti povsod, kjer gojijo trto, a znotraj vinorodnih okolišev je povsod mogoče najti primerna tla – z nekoliko bogatejšo zemljo – in lego – dvignjeno, osončeno, južno in vzhodno – za pridelavo namiznega grozdja.
Škvarčeva vidi priložnosti za povečanje tržne in tudi ljubiteljske pridelave predvsem v skupini sort, ki so tolerantne na dve glavni bolezni vinske trte, peronosporo in oidij, zaradi česar jih je treba manjkrat škropiti. V selekcijsko-trsničarskem središču preizkušajo več teh sort. V okviru triletnega poskusa (2014–2016) so odbrali in pripravili karakteristike 15 sort, ki jih priporočajo za sajenje; sedem iz skupine tolerantnih, osem iz skupine klasičnih, ki izhajajo iz evropske žlahtne trte, ki zahteva večkratno škropljenje.
FOTO: Leon Vidic/Delo
Andreja Škvarč je ocenila, da so za pridelavo namiznega grozdja bolj primerni sadjarji kot vinogradniki, saj že poznajo in izvajajo tehnološke ukrepe – redčenje, poletna rez, namakanje, večkratno obiranje –, ki jih klasični pridelovalci vinskih sort ne izvajajo. Doma že imajo infrastrukturo (hladilnice), grozdje prebirajo in zlagajo v zaboje, česar klasični vinogradniki ne počnejo.
Zanimanja za pridelavo namiznega grozdja je več kot pred desetimi leti, a pridelava se bo po ocenah sogovornice postopoma povečevala, ker z njo v bližnji okolici ni izkušenj in zaradi velikih zagonskih investicij; treba je postaviti protitočne mreže in skoraj nujno tudi namakalni sistem. Med večjimi pridelovalci namiznega grozdja so Darsad (šest hektarjev), ki dobavlja grozdje tudi Sparu, kmetija Karlovček iz Šentjerneja (hektar) in vipavska turistična kmetija Bric (1,5 hektarja).
V trgovinah grozdje iz Italije, Indije, Južne Afrike
V prodajalnah trgovskih verig je grozdje na prodaj vse leto, a tudi v sezoni trgatve domačega skoraj izključno uvoženo. Vsi trgovci pravijo, da lokalnih pridelovalcev, ki bi zmogli oskrbovati večje trgovske verige, tako rekoč ni. Mercator uvaža grozdje večinoma iz Italije, nekaj tudi iz Srbije, zunaj sezone iz bolj oddaljenih držav. Povpraševanje ocenjujejo kot stabilno.
V Hoferju trenutno ponujajo belo in rdeče grozdje iz Italije, v drugih mesecih pa iz Indije in Južne Afrike. Ker bi radi ponudili tudi grozdje lokalnega porekla, se za letošnjo sezono dogovarjajo o odkupu s slovenskim dobaviteljem.
V Lidlu v celoti uvažajo namizno grozdje, ker na trgu ni dovolj slovenskega, poleg tega to po njihovem ne dosega pričakovane kakovosti, obenem je dražje. V poletnih mesecih prodajajo grozdje iz Italije, pozimi iz Južne Afrike in Indije. Povpraševanje raste, še posebej po sortah z manj pešk.
