Heroin si vbrizgavajo na javnih krajih, ker nimajo kam iti
Po državi, zlasti po primorskih mestih in v prestolnici, je v zadnjem času pogosta prisotnost uporabnikov prepovedanih drog na javnih prostorih, kot so parki in celo otroška igrišča, zmotila številne občane. Obenem je bila velike pozornosti javnosti deležna novica, da so na območju policijske uprave Nova Gorica samo letos obravnavali že sedem ljudi, večinoma mladih, ki so vzele prevelik odmerek droge. Ena izmed njih ni preživela.
V nekaterih delih Kopra naj bi, kot poročajo lokalni mediji, na željo prebivalcev, ki jih moti prisotnost uporabnikov drog, celo odstranili klopi in grmičevje, ter kljub temu, da policija tam ne zaznava porasta kriminalnih dejanj, povečali policijski nadzor. Vendar pa statistični podatki raziskav NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) in podatki policije o obravnavanih kaznivih dejanjih s področja prepovedanih drog ne pritrjujejo občutkom nekaterih državljanov, da je uporabnikov drog bistveno več kot kdajkoli prej.
Zadnji podatki NIJZ o razširjenosti drog sicer segajo v leto 2018, vendar v večini slovenskih regij izkazujejo rahel upad razširjenosti heroina glede na prejšnje meritve. Nova raziskava pravkar poteka, novi podatki pa bodo dostopni predvidoma v prihodnjem letu.
Paketi droge po pošti
S policije so sporočili, da Slovenijo zaznamuje geografska lega na poti med Balkanom in Zahodno Evropo, po kateri operirajo kriminalne združbe, ki tihotapijo drogo. Vendar tudi njihovi podatki ne potrjujejo, da bi bilo v posamičnih regijah, denimo na Primorskem, bistveno več drog kot drugod. Količine odkritih prepovedanih drog namreč »odstopajo predvsem zaradi zasegov večjih, celo rekordnih količin prepovedane droge v pristanišču Koper«.
Po številu obravnavanih kaznivih dejanj sicer izstopa območje Policijske uprave Ljubljana, kjer so obravnavali največ kaznivih dejanj, povezanih s prepovedano drogo: 324 v letu 2021, v lanskem letu pa že 487 kaznivih dejanj. Kljub temu na ravni države število kaznivih dejanj, povezanih z drogo, že več kot desetletje upada. Zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so v letu 2009 obravnavali kar 2174 primerov, lani pa le še 1250.
V policiji ugotavljajo, da je najbolj priljubljena in razširjena prepovedana droga konoplja. Pri oskrbi z njo je Slovenija relativno samooskrbna, še vedno pa velike tovore uvažamo iz Španije preko Italije. Po razširjenosti sledijo kokain in amfetamini, med najmanjkrat zaseženimi prepovedanimi drogami pa sta heroin in MDMA. Tihotapljenje večjih količin heroina poteka po ustaljenih poteh, ena najpomembnejših je balkanska pot iz Turčije preko držav Zahodnega Balkana v države Evropske unije, ki prečka Slovenijo. Medtem pa večino sintetičnih drog uvažamo iz Evropske unije, zlasti iz Nizozemske, Belgije in Nemčije.
Kot opažajo v policiji, si »večino sintetičnih drog osebe lahko naročijo preko spleta na odprtih spletnih straneh, preko socialnih omrežij ali darkneta, dostavljajo pa jih različne dostavne službe kot poštne in paketne pošiljke«.
Številni uporabniki si droge naročijo kar po pošti na dom. Policija ugotavlja, da je v Sloveniji »trend uporabe paketnih in poštnih storitev za pošiljke, v katerih se skrivajo prepovedane droge«. Kot opažajo, si »večino sintetičnih drog osebe namreč lahko naročijo preko spleta na odprtih spletnih straneh, preko socialnih omrežij ali darkneta, dostavljajo pa jih različne dostavne službe kot poštne in paketne pošiljke«.
Stiske se poglabljajo
V društvu Stigma, ki deluje na področju zmanjševanja škode, ki jih prinaša uporaba drog, so nam pojasnili, da v programu društva sicer zaznavajo povečano število uporabnikov, zlasti mladih, vendar poudarjajo, da to še ne pomeni, da uporaba heroina narašča. »Gre zgolj za to, da so se začeli obračati k nam po pomoč, saj se osebne stiske uporabnikov drog (in si upam trditi, da tudi splošne populacije) poglabljajo,« je dejala strokovna vodja Katja Krajnc. Meni, da so v zadnjem času »skupine uporabnikov opioidov bolj vidne zaradi razširjene uporabe drog na javnih površinah in povečanega števila brezdomnih oseb.«
Uporabo drog na javnih krajih bi zmanjšala tako imenovana varna soba za injiciranje oziroma prostori za uporabo drog, ki so zakonsko regulirani in zdravstveno oskrbovani programi, namenjeni reševanju problematike uporabe drog na javnih mestih. Za omejevanje uporabe drog na javnih mesti, pa tudi za higieničnost in javno zdravje, jih že leta uspešno izvajajo številne zahodne države. V Sloveniji kljub dolgoletnim prizadevanjem nevladnih organizacij ni niti enega takšnega prostora. Pri Stigmi kljub temu optimistično menijo, da se zadeve vendarle počasi »premikajo v pravo smer.«
Manj smrti
Od leta 2012 je v Sloveniji število umrlih zaradi prepovedanih drog naraščalo, dokler se ni trend leta 2020 obrnil. Manj smrti je predvsem med moškimi, medtem ko število smrtnih primerov med ženskami ostaja skoraj nespremenjeno, vendar je v primerjavi z moškimi še vedno bistveno nižje.
V letu 2021 so na NIJZ v Sloveniji zabeležili 55 primerov smrti zaradi predoziranja z drogo med moškimi in deset med ženskami, kar je manj kot leto prej, ko je umrlo 70 ljudi. Manj smrti je med mladimi, narašča pa število smrti v starostni skupini nad 45 let. »Zaradi uporabe drog umirajo vse starejši uporabniki,« so zapisali pri NIJZ.
NIJZ ugotavlja, da je šlo pri večini smrtnih primerov za uporabo več drog hkrati in s toksikološkimi analizami ni bilo mogoče opredeliti glavne droge, ki je povzročila smrt. V letu 2021 je zaradi opiatov umrlo 17 oseb, od tega sedem zaradi zastrupitve s heroinom. Zabeležili so tudi eno smrt zaradi halucinogene droge, dve smrti pa naj bi bili povezani z uporabo konoplje. Ena oseba je umrla zaradi metadona, ki se sicer uporablja za zdravljenje odvisnosti od heroina.
Kljub visokim številkam na NIJZ opažajo, da je »viden trend padanja števila primerov smrti zaradi heroina, metadona in kokaina, prav tako od leta 2018 upada število umrlih zaradi sintetičnih opioidov«.
V UKC Ljubljana sicer obravnavajo največ zastrupitev z indijsko konopljo, v zadnjih desetih letih pa je začelo strmo naraščati tudi število obravnav zaradi zastrupitev s kokainom. Trend zastrupitev s heroinom sicer nekoliko niha, po zadnjih statističnih podatkih iz leta 2021 so obravnavali 39 primerov zastrupitev s heroinom.
Na upad smrtnosti je verjetno vplivalo tudi zdravilo nalokson, ki je, čeprav že dolgo razširjeno v ZDA, šele v zadnjih letih dostopno tudi v Sloveniji. Razpršilo za nos je varen in učinkovit antidot, ki hitro prekine nezavest in zastoj dihanja zaradi prevelikega odmerka opioidov. Smrt pri predoziranju nastopi šele v dveh do treh urah, v tem času pa osebo lahko rešijo njeni bližnji, zato Svetovna zdravstvena organizacija že leta priporoča nalokson za vse, za katere obstaja možnost, da bodo v stiku z osebo, ki se je predozirala.
