V Sloveniji vse več ljudi umre zaradi drog
Večino smrti je povzročil heroin.
Odpri galerijo
Ob objavi evropskega poročila o drogah tudi slovenski strokovnjaki opozarjajo na zaskrbljujočo situacijo v Sloveniji. Od leve proti desni: Milan Krek, Andreja Drev, Mateja Jandl in Jože Hren. Foto: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Od leta 2013 zaznavamo trend povečevanja števila umrlih zaradi uživanja drog. Leta 2017 je bilo v Sloveniji 47 neposrednih smrti, povezanih z uporabo prepovedanih drog, kar je sedem več kot leto pred tem. Stanje je iz dneva v dan bolj skrb vzbujajoče.
Večino smrti je povzročila zastrupitev s heroinom (18), sledijo zastrupitve s kokainom (14). Kar sedem smrti, od tega pet pri ženskah v starostni skupini nad 45 let, je bilo posledica zlorabe opioidnih zdravil, ki so tudi način samomora, je povedala Mateja Jandl z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Leta 2017 je bilo med umrlimi 37 moških in deset žensk. Povprečna starost moških je bila 39,5 leta, povprečna starost žensk pa 44,6 leta. Spremljanje podatkov v obdobju zadnjih desetih let kaže na to, da odvisniki umirajo vse starejši.
Ključna ugotovitev danes objavljenega Evropskega poročila o drogah 2019 kaže, da je v Evropi vse več kokaina, povečuje se tudi ponudba najrazličnejših sintetičnih drog. V Evropi (28 držav EU, Turčija in Norveška) je na leto prijavljenih več kot milijon zasegov prepovedanih drog. Okoli 96 milijonov odraslih Evropejcev v starosti od 15 do 64 let je že poskusilo katero od prepovedanih drog, vsako leto pa se zaradi uporabe prepovedanih drog zdravi okoli 1,2 milijona ljudi.
Med prebivalci Slovenije je najbolj razširjena droga konoplja, še posebno med mladimi. Po navedbah Andreje Drev z NIJZ je raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (iz leta 2018) pokazala, da je konopljo že kdaj poskusil skoraj vsak drugi 17-letnik.
Konoplja je tudi na drugem mestu po vzrokih za vstop v zdravljenje zasvojenosti. Medtem ko so ključni vzrok za vstop v zdravljenje še vedno heroin in drugi opioidi. Je pa s heroinom še vedno povezano največ smrti zaradi prepovedanih drog. In te številke se utegnejo še povečati, saj so – kot je poudaril zdravnik Milan Krek z NIJZ – laboratoriji za proizvodnjo heroina po novem prisotni tudi v Evropi, zato je ta droga vse lažje dostopna. »Število tistih, ki vstopajo v program zdravljenja zaradi heroina, se sicer zmanjšuje, vendar pričakujemo, da se bo v prihodnjih letih prav zaradi opisanega vzroka povečalo.« Da bi naredili red, poostrili represivni nadzor in pomagali ogroženim – tudi z varnimi sobami, bi potrebovali veliko več sredstev in človeških moči, kot jih imamo zdaj na voljo. V Estoniji, kjer so v problematiko po Krekovem mnenju resno zagrizli, zdaj na leto zaznajo 40 smrti, v preteklosti pa je umrlo tudi do 200 ljudi. »Pri nas smrtnost raste. Če ne bomo ukrepali resno in takoj, bo prihodnje leto žrtev lahko že 57 ali več. Že samo če bi želeli obvladati prodajanje in nenadzorovano širjenje droge na temnem spletu (Dark Netu), bi potrebovali močno ekipo strokovnjakov,« je bil realen Krek. Slovenija namreč sodi med države, ki namenja več za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti od drog kot represiji. Jože Hren z ministrstva za zdravje je dodal, da tudi pri prvem ne gre za zelo visok znesek: »Za programe zdravljenja, preprečevanja in socialne obravnave namenjamo približno 11 milijonov na leto, na Irskem, na primer, porabijo za te vsebine okoli šestkrat več.«
Govorniki na NIJZ so danes opozorili, da ponudbena stran nenehno vlaga v razvoj drog – na evropskem tržišču jih je ves čas prisotnih od 400 od 730, kolikor jih ima v svojem registru evropska agencija za droge. Zgolj lani je bilo na trgu prvič odkritih 55 novih psihoaktivnih snovi. Hren je glede stanja v Sloveniji izpostavil novelo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, s katero so na novo na seznam prepovedanih snovi razvrstili 89 psihoaktivnih snovi, večinoma zelo nevarne fentanile.
Večino smrti je povzročila zastrupitev s heroinom (18), sledijo zastrupitve s kokainom (14). Kar sedem smrti, od tega pet pri ženskah v starostni skupini nad 45 let, je bilo posledica zlorabe opioidnih zdravil, ki so tudi način samomora, je povedala Mateja Jandl z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Leta 2017 je bilo med umrlimi 37 moških in deset žensk. Povprečna starost moških je bila 39,5 leta, povprečna starost žensk pa 44,6 leta. Spremljanje podatkov v obdobju zadnjih desetih let kaže na to, da odvisniki umirajo vse starejši.
Ključna ugotovitev danes objavljenega Evropskega poročila o drogah 2019 kaže, da je v Evropi vse več kokaina, povečuje se tudi ponudba najrazličnejših sintetičnih drog. V Evropi (28 držav EU, Turčija in Norveška) je na leto prijavljenih več kot milijon zasegov prepovedanih drog. Okoli 96 milijonov odraslih Evropejcev v starosti od 15 do 64 let je že poskusilo katero od prepovedanih drog, vsako leto pa se zaradi uporabe prepovedanih drog zdravi okoli 1,2 milijona ljudi.
INFOGRAFIKA: DELO
Več za zdravljenje kot za represivne ukrepe
Med prebivalci Slovenije je najbolj razširjena droga konoplja, še posebno med mladimi. Po navedbah Andreje Drev z NIJZ je raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (iz leta 2018) pokazala, da je konopljo že kdaj poskusil skoraj vsak drugi 17-letnik.
Konoplja je tudi na drugem mestu po vzrokih za vstop v zdravljenje zasvojenosti. Medtem ko so ključni vzrok za vstop v zdravljenje še vedno heroin in drugi opioidi. Je pa s heroinom še vedno povezano največ smrti zaradi prepovedanih drog. In te številke se utegnejo še povečati, saj so – kot je poudaril zdravnik Milan Krek z NIJZ – laboratoriji za proizvodnjo heroina po novem prisotni tudi v Evropi, zato je ta droga vse lažje dostopna. »Število tistih, ki vstopajo v program zdravljenja zaradi heroina, se sicer zmanjšuje, vendar pričakujemo, da se bo v prihodnjih letih prav zaradi opisanega vzroka povečalo.« Da bi naredili red, poostrili represivni nadzor in pomagali ogroženim – tudi z varnimi sobami, bi potrebovali veliko več sredstev in človeških moči, kot jih imamo zdaj na voljo. V Estoniji, kjer so v problematiko po Krekovem mnenju resno zagrizli, zdaj na leto zaznajo 40 smrti, v preteklosti pa je umrlo tudi do 200 ljudi. »Pri nas smrtnost raste. Če ne bomo ukrepali resno in takoj, bo prihodnje leto žrtev lahko že 57 ali več. Že samo če bi želeli obvladati prodajanje in nenadzorovano širjenje droge na temnem spletu (Dark Netu), bi potrebovali močno ekipo strokovnjakov,« je bil realen Krek. Slovenija namreč sodi med države, ki namenja več za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti od drog kot represiji. Jože Hren z ministrstva za zdravje je dodal, da tudi pri prvem ne gre za zelo visok znesek: »Za programe zdravljenja, preprečevanja in socialne obravnave namenjamo približno 11 milijonov na leto, na Irskem, na primer, porabijo za te vsebine okoli šestkrat več.«
Govorniki na NIJZ so danes opozorili, da ponudbena stran nenehno vlaga v razvoj drog – na evropskem tržišču jih je ves čas prisotnih od 400 od 730, kolikor jih ima v svojem registru evropska agencija za droge. Zgolj lani je bilo na trgu prvič odkritih 55 novih psihoaktivnih snovi. Hren je glede stanja v Sloveniji izpostavil novelo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, s katero so na novo na seznam prepovedanih snovi razvrstili 89 psihoaktivnih snovi, večinoma zelo nevarne fentanile.
