»Hrvaška naj se v prihodnje vzdrži dejanj, ki so v nasprotju z vrednotami EU«

Zaskrbljeni premier je za popoldne sklical svet za nacionalno varnost. Politika je enotna, da so pritiski na medije nedopustni.
Fotografija: Današnjega zasedanja Sveta na nacionalno varnost so se med drugim udeležili tudi finančni minister Andrej Bertoncelj, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, predsednik republike Borut Pahor, direktor Sove Rajko Kozmelj in predstavnik največje opozicijske stranke SDS. FOTO: Roman Šipić
Odpri galerijo
Današnjega zasedanja Sveta na nacionalno varnost so se med drugim udeležili tudi finančni minister Andrej Bertoncelj, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, predsednik republike Borut Pahor, direktor Sove Rajko Kozmelj in predstavnik največje opozicijske stranke SDS. FOTO: Roman Šipić

Premier Marjan Šarec je za danes popoldne sklical razširjeno sejo Sveta za nacionalno varnost (SNAV), saj je zaskrbljen zaradi včerajšnjih razkritij poskusov vplivanja hrvaške strani na poročanje slovenske medijske hiše POP TV o delovanju hrvaške obveščevalne službe.

Na današnji seji so se med drugim seznanili s poročilom pristojnih resorjev in agencij o zadnjih informacijah v zvezi s prisluhi. Prisotni so obsodili kakršnekoli poskuse vplivanja na svobodo delovanja slovenskih medijev ter »izrazili pričakovanje, da se Hrvaška v prihodnje vzdrži dejanj, ki so v nasprotju z vrednotami Evropske unije, vladavine prava ter varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.«



Po seji udeleženci niso dajali izjav, z izjemo poslanca SDS Franca Breznika, ki je pojasnil, da na seji niso prejeli bistveno več informacij, kot so jih imeli mediji pred zasedanjem SNAV. »Zdi se mi, da gre informacija bolj v dnevnopolitične namene, kot pa da bi bila nacionalno-varnostna informacija,« je po poročanju STA dejal Breznik.

To pa ni edini odziv naše politike. Zunanji minister Miro Cerar je napovedal, da se bo državna sekretarka ministrstva Simona Leskovar sestala s hrvaškim veleposlanikom pri nas Borisom Grigićem in zahtevala pojasnila, medtem ko se bo sam jutri srečal s Smiljano Knez, slovensko veleposlanico v Zagrebu. Aktivnosti v povezavi s tem s predsednikom vlade tesno usklajujeta.
 

Svet tokrat prvič za skupno mizo


Svet za nacionalno varnost (SNAV) je posvetovalni in usklajevalni organ vlade za področje obrambe, varnostnega sistema, sistema zaščite in reševanja in za druga vprašanja nacionalne varnosti. V tem mandatu se še ni niti skonstituiral niti sestal, kar je prejšnji teden problematiziral prvak opozicije Janez Janša. V Šarčevem kabinetu so tedaj odgovorili, da se telo sestaja po potrebi, potrebe pa tisti hip ni bilo.

Poleg članov SNAV so se današnje seje na povabilo premierja udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Dejan Židan, ki se je zato predčasno vrnil s službene poti na Dunaju, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, predstavnik največje opozicijske stranke SDS Breznik ter državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, ki je pristojen za nacionalno varnost Damir Črnčec




 

Prisluhi tujih tajnih služb nedopustni


»Te informacije vzbujajo resno zaskrbljenost, še zlasti da poskuša Ivan Tolj po navodilih tuje vlade vplivati na poročanje naših medijev. Pritiski na uredniško politiko slovenskih medijev so povsem nedopustni. Slovenija je zrasla ob spoštovanju svobode medijev in govora, zato pri njuni obrambi ne bo popustila. Zanju se moramo zavzemati tudi širše po svetu,« je bil jasen Cerar.

Od držav članic EU pričakuje spoštovanje temeljnih evropskih vrednot, saj je evropska skupnost nastala na temeljih mednarodnega prava, spoštovanja vladavine prava in demokratičnih načel.



Ob vprašanju, kako se bo oblast sosednje države odzvala na razkritja, je poudaril, da njene dosedanje reakcije kažejo na očitno zadrego. Ta je po njegovem prepričanju »še kako utemeljena«.

Cerarju je bil s hrvaškimi prisluhi seznanjen že ob razkritju afere leta 2015, vendar se je njihovemu razkritju izognil, saj bi to škodovalo arbitražnemu postopku, ki ga ni hotel ogrožati. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Cerarju je bil s hrvaškimi prisluhi seznanjen že ob razkritju afere leta 2015, vendar se je njihovemu razkritju izognil, saj bi to škodovalo arbitražnemu postopku, ki ga ni hotel ogrožati. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

 

Hrvaška obveščevalna služba in vlada zanikata obtožbe


Hrvaška varnostno-obveščevalna agencija (SOA) je danes sporočila, da so obtožbe »neresnične in tendenciozen konstrukt«. Kot so izpostavili, gre za nadaljevanje medijske kampanje posameznih medijev v Bosni in Hercegovini, s katero so želeli kompromitirati agencijo SOA in Hrvaško, poroča STA.

Tudi hrvaška vlada trdi, da nima nobenih informacij o domnevnih prizadevanjih Tolja, da bi vplival na poročanje slovenskih medije. »Najodločnejše in popolnoma zavračamo vse obtožbe o poskusu kakršnega koli vplivanja hrvaške vlade na slovenske medije,« je sporočilo iz Banskih dvorov povzela hrvaška tiskovna agencija hina

Poslanci vladne večine in opozicije v hrvaškem parlamentu so drugače na današnji novinarski konferenci poudarili, da gre pri prisluškovalni aferi za poskus odvračanja pozornosti od dejstva, da je Slovenija kompromitirala arbitražni sporazum o meji med državama. Hrvaški premier Andrej Plenković je po poročanju hrvaške televizije N1 dejal, da hrvaška vlada nima »ne možnosti ne ambicij, da bi vplivala na objave v slovenskih medijih« ter dodal, da si želijo razvijati dobre odnose s Slovenijo. 

Nekdanji pomočnik hrvaške zunanje ministrice Joško Klisović (SDP) je novinarjem v saboru dejal, da je poteza slovenskega zunanjega ministrstva, ki je na pogovor poklicalo hrvaškega veleposlanika v Ljubljani, del eskalacije spora, ki da ne bo prispevala k reševanju primera, »če primer sploh obstaja«, še poroča STA.
 

Premier: Hrvati imajo demokratični deficit


Hrvaški prisluhi so obsojanja vredni, je jasen premier. FOTO: Leon Vidic/Delo
Hrvaški prisluhi so obsojanja vredni, je jasen premier. FOTO: Leon Vidic/Delo
»Vsakršni pritiski na medije so nedopustni in v nasprotju s temeljnimi načeli demokracije. Če takšne pritiske dirigira celo tuja vlada, to kaže na velik demokratični deficit in odmik od temeljnih evropskih vrednot, tudi od vladavine prava. Gre za obsojanje vredno ravnanje brez primere,« meni premier.
 
Zaskrbljenost zaradi prisluškovanja sosedov je izrazil že prejšnji teden, ko je v javnosti odjeknila novica, kdo je slovenskima agentoma prisluškoval med arbitražnim postopkom.

Matjaž Nemec, predsednik odbora za zunanjo politiko, je ocenil, da je domača politika dolžna zaščititi evropske interese in dobre medsosedske odnose ter preprečiti vmešavanje v medijsko poročanje. V njegovi stranki SD so včeraj tudi prvi predlagali sklic seje sveta. Šarca je pozval, naj jutri na izrednem srečanju evropskega sveta kolege obvesti o dogajanju zadnjih dni.
 

Novinarji ogorčeni nad pritiski


V društvu novinarjev so zgroženi nad že drugim poskusom posega tuje vlade v uredniške odločitve slovenskega medija.



Še posebej jih skrbi, ker pritiski prihajajo iz držav, ki sistematično kršijo medijsko svobodo in pravice novinarjev ter poskušajo metode, ki jih vlade uporabljajo doma, izvoziti tudi čez mejo. Takšna ravnanja kažejo na krizo, v kateri je razumevanje svobode izražanja v Evropi, in razkrivajo politične pritiske, o katerih so menili, da so stvar preteklosti, pojasnjujejo v društvu.

Zato pristojne pozivajo, da hrvaški vladi dajo jasen signal, da so takšne poteze v Sloveniji nesprejemljive.

Židan je prepričan, da bomo kot država odreagirali zrelo, trezno in samozavestno. FOTO: Boris Čibej
Židan je prepričan, da bomo kot država odreagirali zrelo, trezno in samozavestno. FOTO: Boris Čibej

Preberite še:

Komentarji: