Igor Zorčič zahtevane seje o programu Levice ne bo sklical
Predsednik državnega zbora je na podlagi mnenja ZPS odločil, da obravnave programa Levice, ki si jo na izredni seji želijo v SDS in NSi, ne bo.
Odpri galerijo
Na sejo, na kateri bi po predlogu SDS in NSi sprejeli priporočilo vsem državnim organom, naj okrepijo aktivnosti pri spremljanju, obravnavi in preprečevanju poskusov rušenja parlamentarne demokracije in drugih ustavnih temeljev, vabijo notranjega ministra Aleša Hojsa (SDS) in obrambnega ministra Mateja Tonina (NSi) ter šefa Sove Janeza Stuška. FOTO: Leon Vidic/Delo
Iz mnenja parlamentarne zakonodajno-pravne službe (ZPS) po besedah Igorja Zorčiča namreč izhaja, da vsebinski pogoj za presojo dopustnosti vložene zahteve SDS in NSi namreč ni izpolnjen, saj ustavna, zakonska in poslovniška ureditev državnemu zboru preprečujejo, da bi vrednostno ocenjeval ustavnost programskih dokumentov in ravnanj politične stranke ter se o njih izrekal, drugim organom pa priporočal, naj nad njenim delovanjem opravljajo okrepljen nadzor, jo obravnavajo, spremljajo ali preprečujejo ravnanja, ki bi jih ocenili kot poskus rušenja parlamentarne ureditve in ustavnega reda.
»Ker ustavni, zakonski in poslovniški pogoji za obravnavo predlaganega akta niso izpolnjeni, s tem pa prav tako niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje državnega zbora, sporočam, da izredne seje s predlagano točko dnevnega reda ne bom sklical,« je Zorčič v odgovor zapisal prvopodpisanemu pod zahtevo za sklic izredne seje Danijelu Krivcu, vodji poslanske skupine SDS.
V njej so predlagatelji problematizirali predvsem navedbe Levice, ki se nanašajo na zaustavitev privatizacije in zagotovitev javnega lastništva, izjave poslanca Mihe Kordiša ter lažni manifest Levice, ki so ga objavili nekateri provladni mediji in katerega avtorstvo so v Levici zanikali.
A kot pojasnjujejo v ZPS, je ključna pristojnost državnega zbora v razmerju do delovanja političnih strank obravnava in sprejetje zakonskih rešitev, ki naj zagotovijo pogoje za dosledno in enakopravno uresničevanje temeljne z ustavo zagotovljene pravice do združevanja, pristojnost vlade pa je, da takšne rešitve predlaga in veljavno zakonsko ureditev izvršuje.
Dosledno spoštovanje ustavne pravice do svobode združenja in izražanja pa po mnenju ZPS tudi izključuje, da bi državni organi (mimo ustavnih in zakonskih podlag) izvajali nadzor nad programskimi vsebinami in delovanjem političnih strank.
Vsebino, ki bi se nanašala na protiustavnost aktov in delovanje političnih strank, pa je po mnenju ZPS skladno s parlamentarnim poslovnikom mogoče obravnavati izključno v okviru zahteve državnega zbora za začetek postopka o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank pred ustavnim sodiščem. »V tem postopku pa državni zbor o protiustavnosti aktov in delovanja politične stranke ne more odločati, temveč le poda obrazloženo zahtevo, da o tem vprašanju na podlagi meril, ki jih določa ustava, odloči ustavno sodišče,« še zatrjujejo v ZPS.
»Ker ustavni, zakonski in poslovniški pogoji za obravnavo predlaganega akta niso izpolnjeni, s tem pa prav tako niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje državnega zbora, sporočam, da izredne seje s predlagano točko dnevnega reda ne bom sklical,« je Zorčič v odgovor zapisal prvopodpisanemu pod zahtevo za sklic izredne seje Danijelu Krivcu, vodji poslanske skupine SDS.
V njej so predlagatelji problematizirali predvsem navedbe Levice, ki se nanašajo na zaustavitev privatizacije in zagotovitev javnega lastništva, izjave poslanca Mihe Kordiša ter lažni manifest Levice, ki so ga objavili nekateri provladni mediji in katerega avtorstvo so v Levici zanikali.
Čeprav predlagano priporočilo SDS in NSi, nima pravnih, pač pa politične učinke, je po navedbah ZPS vseeno ključno vprašanje, ali je državni zbor pristojen za obravnavo in sprejemanje odločitev, ki bi se nanašale na opisano vsebino.
A kot pojasnjujejo v ZPS, je ključna pristojnost državnega zbora v razmerju do delovanja političnih strank obravnava in sprejetje zakonskih rešitev, ki naj zagotovijo pogoje za dosledno in enakopravno uresničevanje temeljne z ustavo zagotovljene pravice do združevanja, pristojnost vlade pa je, da takšne rešitve predlaga in veljavno zakonsko ureditev izvršuje.
Dosledno spoštovanje ustavne pravice do svobode združenja in izražanja pa po mnenju ZPS tudi izključuje, da bi državni organi (mimo ustavnih in zakonskih podlag) izvajali nadzor nad programskimi vsebinami in delovanjem političnih strank.
Vsebino, ki bi se nanašala na protiustavnost aktov in delovanje političnih strank, pa je po mnenju ZPS skladno s parlamentarnim poslovnikom mogoče obravnavati izključno v okviru zahteve državnega zbora za začetek postopka o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank pred ustavnim sodiščem. »V tem postopku pa državni zbor o protiustavnosti aktov in delovanja politične stranke ne more odločati, temveč le poda obrazloženo zahtevo, da o tem vprašanju na podlagi meril, ki jih določa ustava, odloči ustavno sodišče,« še zatrjujejo v ZPS.
