»Industrijska cona ni namenjena peki odojkov«

Občina obljublja denarno pomoč, a je naletela na nasprotovanje
Fotografija: Tatiana Brajdič se ne želi preseliti v novo domovanje, čeprav ji bo tam bolje, kot ji je zdaj v dotrajani hiški.
FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Odpri galerijo
Tatiana Brajdič se ne želi preseliti v novo domovanje, čeprav ji bo tam bolje, kot ji je zdaj v dotrajani hiški. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Kočevje – Kočevska občina bi rada del prebivalcev romskega naselja Trata, ki živijo na območju industrijske cone (IC) Lik, preselila na novo lokacijo sto metrov stran od njihovih sedanjih bivališč. Čeprav jim pri tem zagotavlja finančno pomoč, 12 družin oziroma 60 Romov temu večinoma nasprotuje.

Toda župan Vladimir Prebilič napoveduje, da bo občina pri izvedbi projekta vztrajala. Romsko naselje Trata v izmeri 33.961 kvadratnega metra je v občinskem prostorskem načrtu namenjeno proizvodnim zmogljivostim. Da bodo izpolnili predpise, nameravajo del zemljišč v IC z novim prostorskim načrtom v treh letih spremeniti v stavbna. Medtem časom bodo Romi lahko postavili enostavne objekte in se vanje tudi vselili, občina pa jih bo komunalno opremila. To jo bo stalo 50.000 evrov, Romi pa bodo plačevali 40 evrov najemnine na leto. A namera je naletela na ostro nasprotovanje dela romske skupnosti, medtem ko predsednik Zveze Romov za Dolenjsko Bogdan Miklič podpira občinski načrt in kočevskega župana Prebiliča daje za zgled drugim županom pri reševanju romske problematike.


»Tekla bo kri«


Predsednik romskega društva Maj Albin Lah, sicer Mikličev tast, pravi, da ne bo nikomur dovolil, da bi poleg njega postavil novo domovanje, tam, kjer je načrtovana dovozna cesta, pa je na zemljišče protestno postavil delovne stroje.

Albin Lah je jezen, ker mu je občina zarisala makadamsko cesto v neposredno bližino njegovega doma. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Albin Lah je jezen, ker mu je občina zarisala makadamsko cesto v neposredno bližino njegovega doma. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Po njegovem mnenju občina vse dela »na silo in po svoje«, in pravi, da bo njegovo domovanje obkroženo s prašnimi makadamskimi cestami, čemur nasprotuje. Romi so skregani in morajo živeti preblizu skupaj, zato bo tekla kri, je Lah povedal na včerajšnjem sestanku občinskega vodstva z Romi. Kljub temu so se dogovorili, da bodo prihodnji teden skupaj izmerili parcele.



Preselitvi nasprotuje tudi družina Zdenka Novaka, ki je v ureditev svojega nelegalnega domovanja s hišno številka 38 vložila veliko denarja. »Tu živim že 50 let in nočem stran,« je povedala starosta naselja Tatiana Brajdič. Njen sin Roman Brajdič pa je prepričan, da je treba občinsko ponudbo sprejeti z odprtimi rokami.


Občina ponuja, Romi zavračajo


Zemljišče, ki je zdaj v posesti Romov, namerava občina ponuditi podjetjem, med katerimi je veliko povpraševanja. »Se opravičujem, ampak IC ne morejo imeti za pečenje odojkov, medtem ko imamo na Kočevskem visoko stopnjo brezposelnosti. Tako preprosto ne more in ne sme biti,« opozarja Prebilič.



Zdaj že gradijo cesto, po kateri bodo imeli dostop do parcel, vsaka je velika okoli 800 kvadratnih metrov in bo tudi komunalno urejena. Prebilič navaja, da imajo nekatere družine tudi po pol hektara velika zemljišča, medtem ko večina Kočevcev živi povprečno na 800 kvadratnih metrov velikih parcelah.



Vsaka preseljena družina bo prejela gradbeni material v vrednosti 3000 evrov, zagotovila pa ga bosta občina in center za socialno delo. Prebilič pravi, da Romov na silo ne nameravajo preseliti, vendar jim bodo prekinili dobavo električne energije in vode. »Podjetje Elektro Ljubljana nas je opozorilo na predpis, da električni kabli ne morejo biti na črno razpeljani po naselju. Imajo povsem prav, jaz pa za to ne nameravam odgovarjati,« je rekel Prebilič.


Romski svetnik: Nič ni spornega


Kočevski romski svetnik Marjan Hudorovič aktivno sodeluje pri prepričevanju svojih sonarodnjakov, naj sprejmejo občinsko ponudbo, saj zdaj živijo v dotrajanih barakah.

Roman Brajdič se namerava brez zapletov preseliti. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Roman Brajdič se namerava brez zapletov preseliti. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


»Pri tem ne vidim nič spornega. Nekaterih ne morem prepričati, da bo njihovim otrokom v novih domovanjih precej bolje kakor zdaj,« pravi Hudorovič. V Amnesty International Slovenija (AIS) pravijo, da povsem zaupajo kočevskemu svetniku, zato občini Kočevje, ki se trudi urejati bivanjske razmere za tamkajšnje Rome, ne namenjajo pozornosti.

Komentarji: