Inovacije nastanejo s svobodo in samoiniciativnostjo
Pogovorni večer na Škrabčevi domačiji o inovativnosti.
Ribnica – Da je inovativnost sestavni del človekove narave, so se strinjali vsi trije gostje večera na Škrabčevi domačiji: Metka Svetlin, ki trenutno razvija program Think with Google za vzhodno- in srednjeevropsko regijo, Miha Škerlavaj, prodekan za raziskovanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, in Tomaž Lanišek, podpredsednik Združenja Manager in Ameriške gospodarske zbornice, ki je bil tudi glavni direktor podjetja Knauf Insulation za Slovenijo in Hrvaško.
Gostje so se strinjali, da je pri razvijanju inovativnih idej pomembnejša ekipa od ideje, saj ideje pridejo od povsod. Raznoliko razmišljanje, ki je inovativno, je po mnenju Metke Svetlin mogoče opredeliti v treh korakih: empatija oziroma sposobnost postaviti se v kožo drugega človeka, širše razmišljanje oziroma širokopoteznost in preizkušanje uporabnosti ideje.
Pri tem je bistvena razlika med začetno idejo in idejo v končni obliki, je opozoril Škerlavaj. Inovativni proces je zelo dinamičen, tako da lahko idejo razvije le skupina, ki ima »nekaj več«. Pri inovacijskem procesu ni naključja, je nadaljeval misel Lanišek, ampak je to premišljen proces, saj ekipe, ki razvijajo inovacijo, ne morejo računati na želje kupca, ker ta tega ponavadi ne ve. Odličen primer je razvoj avtomobila, ki si ga v času, ko je nastajal, kupci ne bi želeli, saj bi hoteli več konjev …
Gostje Škrabčeve domačije so podrli tudi mit o prebojnih inovacijah, ki se dogajajo redko: podjetja morajo zagotavljati manjše spremembe na izdelkih, ki so kupcem zanimivi in pripeljejo do – na koncu – velikih sprememb. Pritisk, da morajo podjetja vedno izboljševati izdelke, je vedno prisoten, je dejal Lanišek. »Na delo ekip ne moreš vplivati, lahko pa jim zagotoviš čim boljše pogoje.«
Inovativno okolje mora ljudem zagotavljati dovolj svobode in samoiniciativnosti, da lahko ustvarijo nekaj novega in se na napakah učijo. Pri tem je drugače, če so ob napakah predstavljene tudi pozitivne izkušnje, oziroma, kot je povedal Lanišek, »nastane drugačna atmosfera, če so na vsako kritiko tri pohvale«. Izkušnje iz proizvodnje so pokazale, da je za ljudi, ki predlagajo spremembe postopka, največja pohvala to, da spremembo uveljavijo v praksi. Podjetju lahko prinese ogromne prihranke.
Metka Svetlin je izpostavila kulturo, ki je pomembna med – tako kot pri Googlu – različnimi ljudmi, ki skupaj ustvarjajo. »Že pri razgovoru za delo je bilo očitno spoštovanje do vseh kandidatov in njihovih mnenj.« Drugačnega mnenja ljudi ne razumemo kot nasprotovanje, ampak kot mnenje, ki hoče nekaj dobrega.
»Vsak človek ima potencial. Zato je treba ustvariti pogoje, da se to izrazi,« je poudaril Škerlavaj in dodal, da se kultura v podjetju ne izraža z letaki na vratih, ampak z vedenjem, ki ga opaziš v stiku z receptorji in drugimi ljudmi v podjetju ter stikih med njimi. Inovativnost v vodenju podjetij se kaže v vračanju k humanizaciji in trajnostnemu razvoju, je nadaljeval. »Ni pomembno le, kaj delamo, ampak tudi, kako.«
Gostje so se strinjali, da je pri razvijanju inovativnih idej pomembnejša ekipa od ideje, saj ideje pridejo od povsod. Raznoliko razmišljanje, ki je inovativno, je po mnenju Metke Svetlin mogoče opredeliti v treh korakih: empatija oziroma sposobnost postaviti se v kožo drugega človeka, širše razmišljanje oziroma širokopoteznost in preizkušanje uporabnosti ideje.
Metka Svetlin razvija program Think with Google za vzhodno- in srednjeevropsko regijo. Foto Uroš Hočevar
Pri tem je bistvena razlika med začetno idejo in idejo v končni obliki, je opozoril Škerlavaj. Inovativni proces je zelo dinamičen, tako da lahko idejo razvije le skupina, ki ima »nekaj več«. Pri inovacijskem procesu ni naključja, je nadaljeval misel Lanišek, ampak je to premišljen proces, saj ekipe, ki razvijajo inovacijo, ne morejo računati na želje kupca, ker ta tega ponavadi ne ve. Odličen primer je razvoj avtomobila, ki si ga v času, ko je nastajal, kupci ne bi želeli, saj bi hoteli več konjev …
Na vsako kritiko tri pohvale
Gostje Škrabčeve domačije so podrli tudi mit o prebojnih inovacijah, ki se dogajajo redko: podjetja morajo zagotavljati manjše spremembe na izdelkih, ki so kupcem zanimivi in pripeljejo do – na koncu – velikih sprememb. Pritisk, da morajo podjetja vedno izboljševati izdelke, je vedno prisoten, je dejal Lanišek. »Na delo ekip ne moreš vplivati, lahko pa jim zagotoviš čim boljše pogoje.«
Gostje Škrabčeve domačije so se strinjali, da je inovativnost sestavni del človekove narave. Fotografije Uroš Hočevar
Inovativno okolje mora ljudem zagotavljati dovolj svobode in samoiniciativnosti, da lahko ustvarijo nekaj novega in se na napakah učijo. Pri tem je drugače, če so ob napakah predstavljene tudi pozitivne izkušnje, oziroma, kot je povedal Lanišek, »nastane drugačna atmosfera, če so na vsako kritiko tri pohvale«. Izkušnje iz proizvodnje so pokazale, da je za ljudi, ki predlagajo spremembe postopka, največja pohvala to, da spremembo uveljavijo v praksi. Podjetju lahko prinese ogromne prihranke.
Metka Svetlin je izpostavila kulturo, ki je pomembna med – tako kot pri Googlu – različnimi ljudmi, ki skupaj ustvarjajo. »Že pri razgovoru za delo je bilo očitno spoštovanje do vseh kandidatov in njihovih mnenj.« Drugačnega mnenja ljudi ne razumemo kot nasprotovanje, ampak kot mnenje, ki hoče nekaj dobrega.
Miha Škerlavaj je prodekan za raziskovanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Foto Uroš Hočevar
»Vsak človek ima potencial. Zato je treba ustvariti pogoje, da se to izrazi,« je poudaril Škerlavaj in dodal, da se kultura v podjetju ne izraža z letaki na vratih, ampak z vedenjem, ki ga opaziš v stiku z receptorji in drugimi ljudmi v podjetju ter stikih med njimi. Inovativnost v vodenju podjetij se kaže v vračanju k humanizaciji in trajnostnemu razvoju, je nadaljeval. »Ni pomembno le, kaj delamo, ampak tudi, kako.«
