Iz odpadnega blata bo nastal nov produkt
Slovenjgraška Komunala in zasebni investitor v gradnjo naprave za predelavo blata iz čistilnih naprav.
Odpri galerijo
Tehnologija predelave blata je plod slovenskega znanja.
FOTO: Mavric Pivk/Delo
Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec ob čistilni napravi v Pamečah načrtuje gradnjo naprave za predelavo odpadnega blata, s katero bi odpravili težave z odlaganjem in znižali cene, ki so po omejitvi izvoza blata na Madžarsko poletele v nebo.
Jože Dvorjak, direktor Komunale, je dejal: »Situacija glede oddaje blata iz čistilnih naprav je v Sloveniji še vedno neurejena, tako kot v preteklem letu. Madžarska trenutno še sprejema odpadno blato, vendar so se cene drastično zvišale. Pri nas za sto odstotkov, drugod še več. Zvišanje je vplivalo tudi na višje cene čiščenja odpadnih voda v začetku tega leta. Dolgoročno bo morala vsaka država za večino odpadkov, kamor sodi tudi odpadno blato, zagotovo poskrbeti sama. Vse drugo bo cenovno nevzdržno. Najbolj trajnostna rešitev je predelava v nov produkt, to je rešitev, ki jo načrtujemo v podjetju, druga rešitev pa je termična obdelava, to je sežig ali sosežig.«
V napravi za predelavo odpadnega blata, ki jo bodo financirali in izvedli s partnerskim zasebnim podjetjem iz Ljubljane, s katerim so v fazi podpisa pogodbe za oddajo zemljišča v najem, bodo na leto lahko predelali do sedem tisoč ton odpadnega blata. Podjetje Komunala Slovenj Gradec ga na čistilnih napravah v Pamečah in Dovžah na leto proizvede 1200 ton, kar pomeni, da bi lahko na napravi predelali vse odpadno blato iz regije pa tudi širše.
Tehnologija predelave je plod slovenskega znanja. Dvorjak pojasni, da deluje na principu mešanja dveh odpadnih materialov, to je blata in lesnega pepela. Rezultat je gradbeni kompozit, ki se lahko uporablja za gradnjo ali utrjevanje cest ter brežin rek in potokov. Del lesnega pepela bodo zagotavljali sami, po tem, ko bodo na Štibuhu končali gradnjo nove toplarne na lesno biomaso, vredne 2,6 milijona evrov. Po naložbi bodo v prihodnji ogrevalni sezoni vso toploto proizvedli iz obnovljivih virov, in sicer 65 odstotkov z lesno biomaso in 35 odstotkov iz odpadne toplote pri kogeneraciji.
»Za naložbo v Pamečah trenutno potekajo aktivnosti pridobivanja soglasja STS, okoljevarstvenega dovoljenja, v pripravi je tudi tehnična in druga dokumentacija, ki je potrebna za izvedbo naložbe. Če bo uspešno izvedena, predvidevamo zagon v drugi polovici leta. Pričakujemo nižje cene za oddajo odpadnega blata in s tem tudi nižjo ceno čiščenja odpadne vode,« je napovedal Dvorjak.
Komunala Slovenj Gradec odpadno blato za zdaj še vedno oddaja pooblaščenemu prevzemniku, Komunalnemu podjetju Velenje. Odstranitev blata jih stane okoli 200.000 evrov na leto. Ko ga bodo doma predelali v gradbeni material, bodo stroške zmanjšali za več kot polovico, zaradi česar bi lahko znižali tudi ceno za čiščenje odpadnih voda. Mestna občina Slovenj Gradec bo za naložbo prispevala zemljišče, zasebni partner pa tehnologijo.
Jože Dvorjak, direktor Komunale, je dejal: »Situacija glede oddaje blata iz čistilnih naprav je v Sloveniji še vedno neurejena, tako kot v preteklem letu. Madžarska trenutno še sprejema odpadno blato, vendar so se cene drastično zvišale. Pri nas za sto odstotkov, drugod še več. Zvišanje je vplivalo tudi na višje cene čiščenja odpadnih voda v začetku tega leta. Dolgoročno bo morala vsaka država za večino odpadkov, kamor sodi tudi odpadno blato, zagotovo poskrbeti sama. Vse drugo bo cenovno nevzdržno. Najbolj trajnostna rešitev je predelava v nov produkt, to je rešitev, ki jo načrtujemo v podjetju, druga rešitev pa je termična obdelava, to je sežig ali sosežig.«
V napravi za predelavo odpadnega blata, ki jo bodo financirali in izvedli s partnerskim zasebnim podjetjem iz Ljubljane, s katerim so v fazi podpisa pogodbe za oddajo zemljišča v najem, bodo na leto lahko predelali do sedem tisoč ton odpadnega blata. Podjetje Komunala Slovenj Gradec ga na čistilnih napravah v Pamečah in Dovžah na leto proizvede 1200 ton, kar pomeni, da bi lahko na napravi predelali vse odpadno blato iz regije pa tudi širše.
Mešanje dvojih odpadkov
Tehnologija predelave je plod slovenskega znanja. Dvorjak pojasni, da deluje na principu mešanja dveh odpadnih materialov, to je blata in lesnega pepela. Rezultat je gradbeni kompozit, ki se lahko uporablja za gradnjo ali utrjevanje cest ter brežin rek in potokov. Del lesnega pepela bodo zagotavljali sami, po tem, ko bodo na Štibuhu končali gradnjo nove toplarne na lesno biomaso, vredne 2,6 milijona evrov. Po naložbi bodo v prihodnji ogrevalni sezoni vso toploto proizvedli iz obnovljivih virov, in sicer 65 odstotkov z lesno biomaso in 35 odstotkov iz odpadne toplote pri kogeneraciji.
»Za naložbo v Pamečah trenutno potekajo aktivnosti pridobivanja soglasja STS, okoljevarstvenega dovoljenja, v pripravi je tudi tehnična in druga dokumentacija, ki je potrebna za izvedbo naložbe. Če bo uspešno izvedena, predvidevamo zagon v drugi polovici leta. Pričakujemo nižje cene za oddajo odpadnega blata in s tem tudi nižjo ceno čiščenja odpadne vode,« je napovedal Dvorjak.
Komunala Slovenj Gradec odpadno blato za zdaj še vedno oddaja pooblaščenemu prevzemniku, Komunalnemu podjetju Velenje. Odstranitev blata jih stane okoli 200.000 evrov na leto. Ko ga bodo doma predelali v gradbeni material, bodo stroške zmanjšali za več kot polovico, zaradi česar bi lahko znižali tudi ceno za čiščenje odpadnih voda. Mestna občina Slovenj Gradec bo za naložbo prispevala zemljišče, zasebni partner pa tehnologijo.
