Izolska bolnišnica posluje dobro
Težave še s čakalnimi vrstami na ORL, urologiji, revmatologiji in okulistiki.
Odpri galerijo
Izolska boilnišnica ima od konca junija nov heliport. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Svet Splošne bolnišnice Izola bo na današnji seji obravnaval poročilo o poslovanju v prvi polovici letošnjega leta. »Z rezultati smo zadovoljni. Presežek prihodkov nad odhodki je bil 255.000 evrov, medtem ko je celoletni načrt 280.000 evrov. Se pravi, da smo na pravi poti,« meni Maja Praček, predsednica sveta.
Direktor izolske bolnišnice Radivoj Nardin bo v avgustu začel svoj novi štiriletni mandat, saj sta ga potrdila tako svet zavoda kot tudi minister za zdravje Aleš Šebeder (kar je potrebno zato, ker je bolnišnica v sanaciji). Med sanacijskimi ukrepi, ki jih je treba še izvesti, sta informatizacija in nadaljnje spremljanje učinkovitosti stroškov, pri čemer pa po besedah Pračkove ne stroški dela ali zunanjih izvajalcev ne materiala ne presegajo načrtovanih vrednosti.
Izolska bolnišnica je pod Nardinom odpravila izgubo v tekočem poslovanju in je ena izmed redkih ustanov v državi, ki posluje pozitivno in pokriva preteklo izgubo. Ta se je v zadnjih letih znižala s 16,5 na 1,7 milijona evrov. Lani je ustvarila za skoraj 53 milijonov evrov prihodkov, presežek prihodkov nad odhodki pa je znašal 120.000 evrov. Konec junija so pred bolnišnico odprli slabega pol milijona evrov vreden heliport, ki bo omogočal učinkovitejši prevoz pacientov do ljubljanskega kliničnega centra.
Pračkova meni, da načrtovana sanacija bolnišnice poteka ustrezno, pri čemer ostaja še nekaj težav s čakalnimi dobami. Medtem ko podatki za kirurgijo kažejo upad, pa ukrepi niso zalegli pri otorinolaringologiji (ORL), urologiji, revmatologiji in okulistiki. »Tisti, ki problematiko bolje poznamo, vemo, da čakalnih vrst ni mogoče kar tako skrajšati. Dejstvo pa je, da primanjkuje zdravnikov, med drugim tudi zaradi načrtovanih odsotnosti, kot so porodniški dopusti in podobno,« pojasni.
Direktor izolske bolnišnice Radivoj Nardin bo v avgustu začel svoj novi štiriletni mandat, saj sta ga potrdila tako svet zavoda kot tudi minister za zdravje Aleš Šebeder (kar je potrebno zato, ker je bolnišnica v sanaciji). Med sanacijskimi ukrepi, ki jih je treba še izvesti, sta informatizacija in nadaljnje spremljanje učinkovitosti stroškov, pri čemer pa po besedah Pračkove ne stroški dela ali zunanjih izvajalcev ne materiala ne presegajo načrtovanih vrednosti.
Izolska bolnišnica je pod Nardinom odpravila izgubo v tekočem poslovanju in je ena izmed redkih ustanov v državi, ki posluje pozitivno in pokriva preteklo izgubo. Ta se je v zadnjih letih znižala s 16,5 na 1,7 milijona evrov. Lani je ustvarila za skoraj 53 milijonov evrov prihodkov, presežek prihodkov nad odhodki pa je znašal 120.000 evrov. Konec junija so pred bolnišnico odprli slabega pol milijona evrov vreden heliport, ki bo omogočal učinkovitejši prevoz pacientov do ljubljanskega kliničnega centra.
Pračkova meni, da načrtovana sanacija bolnišnice poteka ustrezno, pri čemer ostaja še nekaj težav s čakalnimi dobami. Medtem ko podatki za kirurgijo kažejo upad, pa ukrepi niso zalegli pri otorinolaringologiji (ORL), urologiji, revmatologiji in okulistiki. »Tisti, ki problematiko bolje poznamo, vemo, da čakalnih vrst ni mogoče kar tako skrajšati. Dejstvo pa je, da primanjkuje zdravnikov, med drugim tudi zaradi načrtovanih odsotnosti, kot so porodniški dopusti in podobno,« pojasni.
