Janez Kranjc ni dobil podpore za novega ustavnega sodnika
Kandidata za ustavnega sodnika je podprlo 45 poslancev, torej eden premalo.
Odpri galerijo
Javna predstavitev kandidata za ustavnega sodnika Janeza Kranjca. FOTO: Daniel Novakovič/STA
Še naprej v Sloveniji iščemo ustavnega sodnika, ki bi dobil dovolj podpore. Danes so v Državnem zboru glasovali o Janezu Kranjcu, dobil pa je 45 glasov, torej enega premalo, da bi lahko postal novi ustavni sodnik.
Kandidata za novega ustavnega sodnika Janeza Kranjca je sicer predlagal predsednik republike Borut Pahor. Oddanih je bilo 89 glasov, ena glasovnica je bila neveljavna, 43 poslancev je bilo proti.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so se po poročanju STA o kandidatu danes izrekli v LMŠ in Levici in napovedali nasprotovanje predlogu za Kranjčevo izvolitev. Ustavni sodnik mora imeti čut za pravičnost, so menili v LMŠ. Kranjc je res avtoriteta na področju rimskega prava, toda ali je to, kar potrebujemo danes, so se vprašali.
Z LMŠ so se strinjali v Levici. Kranjčeva stališča denimo do enakosti žensk v družbi sodijo v čase pred 2000 leti, je dejal Matej T. Vatovec. »Zaradi režima, v katerem smo, bi morali imeti ustavne sodnike, ki razumejo pomen človekovih pravic in tudi, kaj pomenijo aktualna družbena dogajanja,« je poudaril. Po njegovih navedbah je kandidat v primeru Patria aktivno stopil v bran današnjemu predsedniku vlade Janezu Janši.
Predsednik republike Borut Pahor je Kranjca predlagal v tretjem poskusu in pri tem menil, da bi primeru izvolitve pomembno prispeval k delu in vlogi ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi.
V prejšnjem krogu je predlagal Anžeta Erbežnika, ki je v DZ prejel 44 glasov, v prvem krogu pa Andraža Terška, ki je prejel še dva glasova manj.
Kranjc bi na mestu ustavnega sodnika nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel julija lani.
Kot smo v Delu že poročali, bi državni zbor za novega ustavnega sodnika potrdil 72-letnega Kranjca v primeru, da bi zanj v skladu z napovedmi glasovali poslanci SDS, NSi, SMC, Desusa, SNS in manjšin. Zaslužni profesor in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) sicer velja za avtoriteto na področju rimskega prava, kar mu priznavajo tudi v opoziciji, a mu svojih glasov ne bodo podelili – povečini zaradi njegovih svetovnonazorskih stališč. Ta mnogi označujejo za konservativna. Pri opravljanju sodniške funkcije Kranjc zagovarja nepristranskost. »Neprestano soočanje z lastno pristranskostjo, ki se je moram zavedati, je edini način, da bom nepristranski,« je po njegovem mnenju nujen nasvet za sodnika.
Kandidata za novega ustavnega sodnika Janeza Kranjca je sicer predlagal predsednik republike Borut Pahor. Oddanih je bilo 89 glasov, ena glasovnica je bila neveljavna, 43 poslancev je bilo proti.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so se po poročanju STA o kandidatu danes izrekli v LMŠ in Levici in napovedali nasprotovanje predlogu za Kranjčevo izvolitev. Ustavni sodnik mora imeti čut za pravičnost, so menili v LMŠ. Kranjc je res avtoriteta na področju rimskega prava, toda ali je to, kar potrebujemo danes, so se vprašali.
Z LMŠ so se strinjali v Levici. Kranjčeva stališča denimo do enakosti žensk v družbi sodijo v čase pred 2000 leti, je dejal Matej T. Vatovec. »Zaradi režima, v katerem smo, bi morali imeti ustavne sodnike, ki razumejo pomen človekovih pravic in tudi, kaj pomenijo aktualna družbena dogajanja,« je poudaril. Po njegovih navedbah je kandidat v primeru Patria aktivno stopil v bran današnjemu predsedniku vlade Janezu Janši.
Predsednik republike Borut Pahor je Kranjca predlagal v tretjem poskusu in pri tem menil, da bi primeru izvolitve pomembno prispeval k delu in vlogi ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi.
V prejšnjem krogu je predlagal Anžeta Erbežnika, ki je v DZ prejel 44 glasov, v prvem krogu pa Andraža Terška, ki je prejel še dva glasova manj.
Več sreče je imela Jeanova
DZ je danes Ireno Vodopivec Jean ponovno imenoval za viceguvernerko Banke Slovenije, poroča STA. Zdajšnji šestletni mandat se ji izteče 6. oktobra, za novega jo je predsednik republike Borut Pahor predlagal izmed štirih prijavljenih kandidatov. Glasovanje je bilo tajno, za je glasovalo 67, proti pa 22 poslancev.
Svet Banke Slovenije ima pet članov, poleg guvernerja Boštjana Vasleta še njegovega namestnika Primoža Dolenca ter viceguvernerje Ireno Vodopivec Jean, Jožefa Bradeška in Tino Žumer.
DZ je danes Ireno Vodopivec Jean ponovno imenoval za viceguvernerko Banke Slovenije, poroča STA. Zdajšnji šestletni mandat se ji izteče 6. oktobra, za novega jo je predsednik republike Borut Pahor predlagal izmed štirih prijavljenih kandidatov. Glasovanje je bilo tajno, za je glasovalo 67, proti pa 22 poslancev.
Svet Banke Slovenije ima pet članov, poleg guvernerja Boštjana Vasleta še njegovega namestnika Primoža Dolenca ter viceguvernerje Ireno Vodopivec Jean, Jožefa Bradeška in Tino Žumer.
Kranjc bi na mestu ustavnega sodnika nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel julija lani.
Kranjc stavi na nepristranskost
Kot smo v Delu že poročali, bi državni zbor za novega ustavnega sodnika potrdil 72-letnega Kranjca v primeru, da bi zanj v skladu z napovedmi glasovali poslanci SDS, NSi, SMC, Desusa, SNS in manjšin. Zaslužni profesor in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) sicer velja za avtoriteto na področju rimskega prava, kar mu priznavajo tudi v opoziciji, a mu svojih glasov ne bodo podelili – povečini zaradi njegovih svetovnonazorskih stališč. Ta mnogi označujejo za konservativna. Pri opravljanju sodniške funkcije Kranjc zagovarja nepristranskost. »Neprestano soočanje z lastno pristranskostjo, ki se je moram zavedati, je edini način, da bom nepristranski,« je po njegovem mnenju nujen nasvet za sodnika.
