Na ministrstvu za kulturo so objavili seznam prejemnikov sredstev z javnega projektnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021. Da letos med prejemniki sredstev ni Dela, Dnevnika, Mladine, Radia Študent, številnih lokalnih radijskih postaj posebnega pomena in nekaterih kulturi namenjenih spletnih portalov, je bilo znano že prejšnji teden, danes pa so se ugibanja, da bodo sredstva prejeli zlasti mediji blizu vladajočim strankam, izkazala za precej resnična.



Delež sredstev bodo prejeli mediji in založbe, povezani s stranko SDS, med prejemniki sta NovaTV24.si in založba Nova obzorja, ki je v solastništvu te stranke. Ponovno bo javni denar dobil Zavod Iskreni, ki ga je soustanovil minister za delo Janez Cigler Kralj iz stranke NSi. Praznih rok ne bo ostala niti zunajparlamentarna Slovenska ljudska stranka, sredstva bo namreč prejel tudi njen »think-tank« Inštitut dr. Antona Korošca.


Sredstva z medijskega razpisa bodo prejeli med drugim tudi Duhovno-prosvetni center Dom sv. Jožef, Radio Ognjišče, podjetje Družina, družba Planet TV, v lasti madžarske televizijske hiše TV2, provladni spletni portal Časnik.si podjetje Pro TV s televizijsko oddajo Faktor, na kateri je Norma Korošec razburila z rasističnim izpadom, in Društvo katoliških pedagogov Slovenije.
 

Dvomljiva strokovnost komisije

Komisija, ki so jo, potem ko je vlada zamenjala štiri izmed petih članov, sestavljali častni predsednik podmladka SDS dr. Matej Makarovič, nekdanji državni sekretar v prejšnji vladi Janeza Janše dr. Borut Rončević, na fakultetah Rončevića in Makaroviča zaposlena predavateljica dr. Tamara Besednjak Valič, zgodovinar dr. Jonatan Vinkler in dr. Suzana Žilič Fišer z Univerze v Mariboru, je odločala o razdelitvi 2.651.647,54 evra. 

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) meni, da je izbor prejemnikov subvencije DNS »škandalozen in nestrokoven«. V DNS poudarjajo, da ne nasprotujejo financiranju svetovnonazorskih in nišnih vsebin, problematično je »financiranje tolikšnega števila izdajateljev, ki so jih bodisi ustanovili člani SDS, imajo madžarsko lastništvo oziroma so svetovnonazorsko blizu Katoliški cerkvi,« še zlasti ob dejstvu, da so brez subvencije ostali ključni nacionalni in regionalni mediji. Poleg tega so prejemniki subvencije »skrajno problematični s stališča spoštovanja profesionalnih in etičnih standardov v novinarstvu,« opozajaja DNS.

Iz ocen zavrnjenih projektov so razbrali, da »je komisija pri merilu za politično uravnoteženost arbitrarno ocenjevala slovenske medije kot neuravnotežene in jim dodeljevala nizko število točk«. DNS opozarja, da gre za zlorabo kriterijev, »vlada je za obračun z mediji zlorabila še medijski razpis,« so zapisali. 



Ana Kandare, direktorica Radia Študent, ki je lani na razpisu ob enakih razpisnih pogojih prejel vse možne točke in najvišjo vsoto 100.000 evrov, letos, po vladni menjavi komisije, pa niti enega centa, je izrazila dvom o strokovnosti komisije in napovedala tožbo na upravnem sodišču. 


 

Nagrajevanje »odličnosti« in »kakovostnega informiranja«

Ministrstvo za kulturo je ocenilo, da je »strokovna komisija svoje delo opravila dobro«. Po njihovem prepričanju je »prepoznala medijske projekte z najboljšim potencialom in najprepričljivejšo predstavitvijo ter medijskemu razpisu povrnila izvirni namen nagrajevanja odličnosti«. Projektni razpisi morajo namreč spodbujati tiste medijske projekte, »ki prispevajo h kakovostnemu informiranju državljank in državljanov na vseh ravneh«, so zapisali na spletni strani ministrstva.



Minister Vasko Simoniti je sicer prejšnji teden izjavil, da se mu »zdi prima«, da se bo medije z razpisom »nekoliko uravnotežilo«, kar po mnenju kritikov meče dodatno senco dvoma na strokovne kriterije komisije.