Jože Podgoršek: Zakon o zaščiti živali je napad na slovensko kmetijstvo

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je na današnji izredni seji sveta ostro kritizirala novo novelo zakona o zaščiti živali, saj po njihovem mnenju ogroža obstoj številnih slovenskih kmetij, je bila sprejeta mimo stroke in brez ustreznega dialoga. Sprejeli so osem sklepov, med katerimi so predlog za ustavno presojo zakona, kazenske ovadbe pa tudi napoved vseslovenskega kmečkega protesta.

»Zakon je bil sprejet mimo stroke in brez soglasja kmetov. Ne rešuje živali, uničuje pa slovensko kmetijstvo,« je bil na današnji tiskovni konferenci po seji oster Jože Podgoršek, predsednik sveta KGZS. Na kmetijskem ministrstvu napovedi vseslovenskega kmečkega protesta ne razumejo. S KGZS in vsemi deležniki v kmetijstvu so namreč pri spremembah kmetijske zakonodaje intenzivno sodelovali, je povedala državna sekretarka Maša Žagar. »Če pozivajo kmete na vseslovenski protest zaradi zaščite živali, potem morajo biti nekoliko bolj konkretni,« je dejala.

Vlada za konec baterijske reje kokoši in za čipiranje mačk

Pomanjkanje sodelovanja

Po Podgorškovih besedah je bila stroka v zakonodajnem postopku izključena, čeprav so kmetje pravočasno posredovali pripombe. Zbornica je 10. marca poslala svoje predloge, a ministrstvo nanje ni odgovorilo. »Proces je bil milo rečeno vsaj nedemokratičen. Pričakovali smo dialog, namesto tega je bil zakon mimo vseh odzivov vložen v parlament,« je dejal.

Opozoril je tudi, da so vsa prizadevanja za kompromis – med drugim glede postopne odprave baterijske reje kokoši do leta 2029 ali kastracije pujskov z uporabo protibolečinskih sredstev – ostala neuslišana. Tri leta, kolikor znaša prehodno obdobje, je menda premalo tudi za kmetije, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, kaj šele za tiste, ki ga.

Jože Podgoršek: s takšnimi zakoni uničujemo slovenskega kmeta in kmetijstvo in spravljamo kmetje in njihove družine v težave, je dejal. FOTO: Leon Vidic

FOTO: Matej Družnik

Kastracija pujsov in baterijska reja kokoši

Med najbolj problematičnimi točkami zakona izpostavljajo kastracijo pujskov, ki po trenutnem besedilu zakona zahteva sodelovanje veterinarja, kar naj bi bilo v praksi neizvedljivo za manjše rejce. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije zato predlagajo, da brezbolečinsko kastracijo izvajajo usposobljeni rejci sami.

Poleg tega je jabolko spora prepoved baterijske reje kokoši nesnic, ki naj bi jo zakon ukinil do leta 2029. Na KGZS opozarjajo, da ni dovolj časa za prehod, še posebej ker so roki za prijavo na razpise neustrezni; denimo anketa o investicijah (ki so jo prejeli 27. julija) z rokom 1. avgusta, kar pomeni sredi dopustov. »Tudi kmetje si zaslužijo dopust. A imamo občutek, da nas država obravnava, kot da nas ne potrebuje,« je dejal Podgoršek. Zato predlagajo prehodno obdobje do leta 2035.

FOTO: Jure Eržen

Veterinarji opozarjajo: Kastracija merjascev ni kaprica

Predsednik Veterinarske zbornice Tomo Wankmüller je poudaril, da kastracija merjascev ni simbolna ali nepotrebna praksa, temveč nujna zaradi varnosti, dobrega počutja živali in kakovosti mesa.

Opozoril je, da nekastrirani merjasci niso »pujski iz risank«, temveč agresivne živali, ki povzročajo poškodbe, zlorabe v skupinski reji ter lahko vodijo v neželene spolne odnose, vključno z incesti. Poleg tega meso takih živali zaradi specifičnega vonja in okusa ni primerno za prehrano.

Wankmüller je pojasnil tudi, da trenutno večina rejcev izvaja kastracijo brez protibolečinske terapije, a veterinarska stroka zagovarja pristop z analgezijo, torej z uporabo protibolečinskih sredstev, ki omogočajo sprejemljiv standard.

Najmanj invazivna kastracija pred sedmim dnem starosti

Kastracija pred sedmim dnem starosti pujskov je po njegovem najmanj invazivna, saj živali še nimajo razvitih struktur za zaznavo intenzivne bolečine, obenem pa bližina matere deluje kot naravni analgetik. Veterinarska stroka opozarja, da morajo postopke, ki vključujejo injekcijo ali inhalacijo, izvajati izključno licencirani veterinarji, saj je to zakonsko določeno.

Wankmüller je izpostavil tudi vprašanje biovarnosti, ki je ključna za ohranjanje zdravja rejnih živali: na farme se na primer ne sme vstopati brez ustreznih ukrepov, saj obstaja nevarnost širjenja nalezljivih bolezni, kot je afriška prašičja kuga. Sklenil je, da veterinarska stroka podpira izboljšave za blaginjo živali, a morajo biti izvedljive, strokovno utemeljene in varne – tako za živali kot za celotno kmetijsko okolje.

Osebne krize in stiske prašičerejcev

Predsednik strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS Alojz Varga je izpostavil hude posledice, ki jih novi zakon o zaščiti živali prinaša za prašičerejce, predvsem zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja morebitni vnos afriške prašičje kuge in drugih virusnih bolezni, če se ne bo upoštevala biovarnost.

Opozoril je, da se zakon v praksi ne bo mogel izvajati, saj da je največ intenzivne reje skoncentrirane v severovzhodni Sloveniji, ki je hkrati podhranjena z veterinarji, ti pa naj bi po zakonu izvajali postopke kastracije, kar bo izvedbeno nemogoče. »Zakonu nasprotujemo,« je dejal in dodal, da si želijo omogočiti kastracijo do sedmega dneva starosti pujskov s protibolečinsko terapijo, kar bi bilo še sprejemljivo in izvedljivo, kar je pred tem pojasnil Wankkmüller.

Hkrati je poudaril, da rejci zahtevajo finančna nadomestila od ministrstva v primeru vnosa bolezni, ki bi lahko ogrozile cele reje. Po njegovem so rejci dolžni skrbeti za najvišje standarde blaginje in biovarnosti, a v primeru okužbe so kmetije obsojene na propad, saj številne družine živijo izključno od prašičereje.

Varga je opozoril, da takšne razmere lahko pripeljejo do najhujših osebnih tragedij in stisk: »Težave, ki jih bodo imeli prašičerejci, bodo takšne, da si bodo nekateri vzeli življenje.«

FOTO: Jože Pojbič

Kletke in jajca bodo šli v tujino, od tam pa nazaj k nam

Predsednik strokovnega odbora za perutninarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Bojan Lončar je povedal, da slovenski rejci opozarjajo, da bo novi zakon o zaščiti živali, ki predvideva ukinitev baterijskih kletk za kokoši nesnice, močno ogrozil domačo pridelavo jajc in povzročil odvisnost od uvoza. Medtem ko ima Poljska še vedno 70 odstotkov reje v kletkah, Italija 38 odstotkov in Francija 30 odstotkov, jo ima Slovenija le še 15 odstotkov, s čimer je bila do zdaj med najbolj naprednimi državami v prehodu.

A rejci so pred leti že vlagali v sodobnejše kletke, zdaj pa bodo morali te investicije opustiti ali prodati v tujino – »kletke bodo šle čez mejo, tja bodo šle tudi kokoši, jajca pa se bodo vrnila nazaj k nam,« opozarjajo. Pri tem se sprašujejo, kdo sploh preverja poreklo jajc, ki jih uporablja prehranska in predelovalna industrija (na primer v majonezah).

Zahtevajo vsaj desetletno prehodno obdobje ali povračilo stroškov za že izvedene naložbe. Lončar je opozoril, da je izvedba alternativnih rej, kot sta prosta in talna reja, dolgotrajna in odvisna od dolgotrajnih postopkov: predvsem pridobivanja gradbenih dovoljenj in soglasij lokalnih skupnosti. Če bo šel zakon naprej brez upoštevanja teh okoliščin, rejci opozarjajo, da bodo kmetije opuščene, Slovenija pa bo izgubila jajčno samooskrbo.

Ministrstvo se čudi

Maša Žagar je zanikala, da bi bila novela zakona o zaščiti živali nestrokovna. »Zakon je strokoven, bil je pripravljen na podlagi vseh strokovnih smernic in mnenj,« je povedala in dodala, da to velja tudi za določbe glede kastracije pujskov, ki se zdijo KGZS sporne. Država bo rejcem pokrila stroške kastracije, je zatrdila. Zakonske spremembe v tem delu se ji zato ne zdijo smiselne.

Zavrnila je tudi zahteve kmetov po podaljšanju prehodnega obdobja za prepoved baterijske reje kokoši nesnic. Že 86 odstotkov slovenskih rejcev je prilagojenih in uporablja alternativne načine reje, le še 14 odstotkov oziroma 33 rejcev ima baterijsko rejo in z njimi na ministrstvu vodijo individualno komunikacijo. Po drugi strani pa nihče iz KGSZ ni prišel na ministrstvo po podporo za rejce, ki so se v zadnjih letih sami prestrukturirali. »Koga KGZS v tem primeru ščiti?« je vprašala.

Jajc iz baterijske reje je na slovenskem trgu že sedaj zelo malo, okoli osem odstotkov. Podobne trende je opaziti v Evropi. »Gre res za majhne odstotke in mislim, da je z vidika konkurenčnosti modro, da se tudi ti preostali rejci zdaj prestrukturirajo in se pozicionirajo na trgu tako kot vsi drugi,« je še dejala Žagar.