Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Kaj bodo morali delati zdravniki med stavko po novem

Novela v torek po nujnem postopku v državni zbor, Fides po pomoč k evropskim institucijam.
Zdravniki in drugi zdravstveni delavci bodo med stavko dolžni izdajati tudi vse vrste potrdil, med njimi za podaljšanje veljavnosti dovoljenja za nošenje orožja. Foto Voranc Vogel
Zdravniki in drugi zdravstveni delavci bodo med stavko dolžni izdajati tudi vse vrste potrdil, med njimi za podaljšanje veljavnosti dovoljenja za nošenje orožja. Foto Voranc Vogel
29. 3. 2024 | 18:40
7:35

Zdravniki bodo morali med stavko opravljati več storitev, če bo parlament sprejel spremembe zakona o zdravniški službi. Včeraj ga je z devetimi glasovi za in enim proti že potrdil parlamentarni odbor za zdravstvo. Parlament ga bo obravnaval v torek na izredni seji po nujnem postopku, kljub temu da njegova zakonodajno-pravna služba meni, da testa sorazmernosti zakon ne bo prestal. Z drugimi besedami to pomeni, da se bo z njim zagotovo ukvarjalo tudi ustavno sodišče. Kaj prinaša zakon?

Dodatne storitve med stavko

Zakon na novo določa minimum delovnega procesa v zdravstvu v času stavke. Veljavni zakon določa, da so zdravniki v času stavke dolžni opravljati tiste storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt, vse stroitve za mlajše od 18 let in starejše od 65 let, za nosečnice, porodnice in nalezljivo bolne. Prenovljeni zakon uvaja dodatne storitve za čas stavke: triažne preglede na primarni, sekundarni in terciarni ravni, izdajo zdravniških potrdil, povezanih z zdravjem in premoženjem ljudi, zdravstvenih storitev z napotnico nujno in zelo hitro, zdravstvene storitve, potrebne za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega in drugih obveznih socialnih zavarovanj in drugih upravičenj, ki izhajajo iz človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zdravstvene storitve, vezane na pravico zdravljenja v tujini, in druge zdravstvene storitve, potrebne za to, da se prepreči resna zdravstvena škoda.

Kaj želi vlada

»S tem zakonom želimo omiliti oziroma odpraviti posledice dolgotrajne zdravniške stavke, ki se je začela 15. januarja in povzroča neučinkovito in negotovo delovanje zdravstvenega sistema, ter seveda tudi preprečiti morebitne nadaljnje izjemno hude ali pa škodljive posledice, ki bi lahko nastale tako za življenje, zdravje in varnost premoženja prebivalcev,« je v obrazložitvi sprememb zakona dejal državni sekretar ministrstva za zdravje Denis Kordež. Kako učinkovito je javno zdravstvo v času stavke?

Učinkovitost v času stavke

V januarju in februarju, ko je stavka potekala že poldrugi mesec, so izvedli v bolnišnicah 95 odstotkov zdravljenj in operacij v primerjavi z enakim obdobjem lani, ortopedija je izvedla več operacij kot lani, ambulantne specialistične storitve pa so bile izvedene v enakem obsegu kot lani, je navedla direktorica ZZZS Tatjana Mlakar v razpravi. Upad programov se ni zgodil zaradi stavke, pač pa zaradi odtegnitve soglasij za čezmerno nadurno delo in soglasij za nadzorna dela, je opozoril pravnik Peter Renčel iz Zdravniške zbornice Slovenije. Če zdravniki niso toliko nadur v službi, ker so pričeli delati v skladu z evropsko direktivo o delovnem času, pač ne morejo izvesti enako število zdravstvenih storitev kot prej.

Visoke globe za zavode in ordinacije

»Posamezne zdravstvene storitve, ki jih predlog zakona na novo prinaša v času stavke, ne prestanejo testa sorazmernosti,« je opozorila pravnica zakonodajno-pravne službe državnega zbora Lenča Arko Fabjan. Prav tako ne vzdržijo nekatere druge opredelitve, na primer sankcioniranje javnih zavodov, ki ga sistemski zakon o zavodih ne pozna, je navedla. Premenjeni zakon o zdravniški službi prinaša visoke globe: do 4000 evrov za zavod, za gospodarsko družbo in zasebno ordinacijo, do 400 evrov pa za odgovorno osebo, je menila. Proti predlogu zakona je po burni razpravi glasovala tudi komisija državnega sveta za socialno varnost, delo in zdravstvo, je povedal državni svetnik Danijel Kastelic.

Tudi pregledi za nošenje orožja

Zdravniška zbornica nasprotuje predlogu zakona, saj meni, da se z njim dejansko ukinja pravica do stavke zdravnikov in tudi drugih zdravstvenih delavcev, ki je prav tako ustavna pravica. Podobno meni zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Peter Renčel je kot primer absurda navedel zdravstvene storitve za podaljšanje veljavnosti dovoljenja za nošenje orožja, ki bi jih morali po predlogu zakona izvajati zdravniki. »Torej en dan brez nošenja orožja odtehta pravico do enega dneva stavke vseh zdravnikov in glede na prehodno določbo tudi vseh zdravstvenih delavcev v Sloveniji,« je pojasnil, kaj pomeni načelo sorazmernosti. Menil je, da presoje ne vzdržita niti kriterija nujnosti in proporcionalnosti.

Kaj bi lahko zagotovil ZZZS

V prvih 100 dneh stavke se je problematiziralo predvsem dvoje: da vsi zdravniki niso izdajali bolniških listov za začasno odsotnost z dela in da niso izvajali pregledov za podaljšanje vozniškega dovoljenja invalidov. »Bolniške liste bi lahko izdajala tudi administracija ZZZS na podlagi zdravniškega mnenja. Če zdravnik vpiše v sistem, da potrebuje delavec deset dni bolniške, je to stvar obrazca ZZZS,« je pred časom navedla pričakovanja po zmanjšanju administracije predsednica zbornice prof. dr. Bojana Beović. ZZZS se je ves čas zavzemal, da je to delo zdravnikov, kar je Mlakarjeva na odboru za zdravstvo ponovila.

Aleksander Reberšek, poslanec NSi, je menil, da ni dobro siliti zdravnikov v prisilno delo. »Zdravniki ne stavkajo prvič in nobeni vladi do sedaj ni prišlo na pamet, da bi v času stavke še dodatno podžigala zdravnike,« je menil in podvomil v resnost namenov vlade z mediacijo, če lahko stavko preprosto ukine z zakonom. Poslanec NSi je edini glasoval proti predlogu zakona, poslanci Svobode, SD in Levice so zakon podprle, SDS ni glasoval.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine