Kakavovi kosmiči: prej sladica kot zdrav obrok

Čokoladni oziroma kakavovi kosmiči, ki jih najraje uživajo otroci, so prej sladica kot zdrav, uravnotežen obrok. Večina kosmičev vsebuje občutno preveč sladkorja, eden od izdelkov celo več kot 36 gramov na 100 gramov izdelka, kar je enako osmim kockam sladkorja, so ugotovili na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer so pod drobnogled postavili 23 čokoladnih kosmičev na policah slovenskih trgovcev. Potrošnikom svetujejo, naj raje posegajo po nepredelanih ovsenih ali koruznih kosmičih.

»Če pa se že občasno pregrešite, izberite kosmiče s čim manj sladkorja in čim več prehranskih vlaknin. Preverite hranilno vrednost izdelka. Ne dovolite, da vas prepričajo trditve o vsebnosti vitaminov in mineralov; te raje zagotovite z uživanjem svežega sadja in zelenjave. Pomembno je tudi, da po uporabi kosmiče dobro zaprete in hranite v suhem prostoru, le tako bodo ohranili senzorične lastnosti,« svetuje prehranska strokovnjakinja ZPS Nika Kremić.


 

Anketa: otroci najraje izberejo kakavove kosmiče

Testiranje kakakovih kosmičev na slovenskih policah trgovin je bilo del mednarodnega testiranja v okviru projekta FoodPro, na katerega sta se uvrstila 102 izdelka različnih blagovnih in trgovskih znamk iz šestih držav članic. Vsi izdelki so bili kupljeni anonimno, vsi slovenski vzorci v ljubljanskih trgovinah. V akreditiranem laboratoriju so preverjali prisotnost morebitnih tujkov, kot so molji, in hranilno vrednost: vsebnost sladkorja, beljakovin, prehranskih vlaknin ter folne kisline in železa. Šolani preizkuševalci so preverili videz, vonj, okus in konsistenco suhih kosmičev ter pripravljenih z mlekom. Pregledana sta bila tudi skladnost označevanja in trajnostni vidik izdelkov.

Še pred izvedbo testa so v okviru projekta FoodPro izvedli spletno anketo o uživanju kosmičev in kakavovih kosmičev v šestih državah članicah. V Sloveniji je v anketi sodelovalo več kot tisoč potrošnikov v starosti med 20 in 40 let. Najpogostejši odgovor je bil, da za zajtrk izbirajo ovsene kosmiče, po kakavovih/čokoladnih pa poseže le petina vprašanih. Kakavove kosmiče najpogosteje uživajo otroci, pogosto pa jih uživajo kar anketiranci sami oziroma njihovi partnerji. Kosmiče najraje uživajo za zajtrk, več kot polovica (58 odstotkov) najraje izbere takšne brez čokoladnega polnjenja ali obliva.
 

Najbolj okusni hrustljavi

Senzorični panel v nobenem izdelku ni odkril prisotnosti moljev, prav tako drugih večjih napak glede videza, vonja, okusa in konsistence. Najbolje so se odrezali izdelki z intenzivnim okusom po kakavu oziroma čokoladi in žitih ter tisti, ki so po pripravi z mlekom ostali hrustljavi in čvrsti na ugriz. Po okusu sladki in slani vzorci so dobili slabše ocene. Večina je za senzoriko prejela oceno dobro, le štirje povprečno.


 

Veliko beljakovin in prehranskih vlaknin, a tudi sladkorja

Analiza hranilne vrednosti je pokazala, da kakavovi kosmiči v povprečju vsebujejo devet odstotkov beljakovin. Deset izdelkov zadosti trditvi visoka vsebnost prehranskih vlaknin, saj vsebujejo več kot šest gramov beljakovin v 100 gramih izdelka. Po drugi strani pa vsebujejo tudi zelo veliko sladkorja: izmerili so ga od 13,8 do 36,2 grama v 100 gramih izdelka, kar pomeni, da je večina izdelkov prej sladica kot živilo, primerno za zajtrk, je poudarila Kremićeva.

Kakavovi kosmiči s slikami na sprednji strani embalaže nagovarjajo najmlajše in njihove starše, zato so pri ocenjevanju sladkorja upoštevali različna merila in smernice za trženje živil otrokom. Najbolj strogim merilom Svetovne zdravstvene organizacije in ministrstva za zdravje so ustrezali le trije izdelki z najmanj sladkorja (SpaR Natur pur, Bio-Crispies Schoko – 13,8 grama; S Budget (Spar) Choco Balls – 15,8 grama, Nestle Nesquik Alphabet – 16,1 grama).

Najslabšo oceno za sladkor (nezadovoljivo) so prejeli štirje izdelki, ki presegajo vsebnost sladkorja celo po merilih, opredeljenih v prostovoljni pobudi vodilnih živilskih podjetij, imenovani EU Pledge. Gre za izdelke Denel, Dennree Schoko Bären, Dennree Schoko Kugeln in Peppa Pig, ki vsebujejo med 28,7 in 36,2 grama sladkorja na 100 gramov živila. Njihovo izbiro na ZPS odsvetujejo.

»Otrok, star pet let, lahko z eno porcijo takšnih presladkih kosmičev zaužije več kot polovico še varne količine sladkorja,« je opozorila Kremićeva, in dodala, da pogosto priporočene velikosti porcije proizvajalca (30 gramov) ne spoštujemo.


 

Prehranske trditve prikazujejo izdelke v boljši luči

 
Kljub neugodni hranilni sestavi je več kot polovica izdelkov obogatenih z vitamini in minerali, zato so na njihovi embalaži lahko zapisane prehranske trditve, ki jih prikazujejo v boljši luči. Na ZPS so prepričani, da »proizvajalci trditve uporabljajo predvsem zato, da pritegnejo pozornost staršev, ki se tolažijo, da bodo z izbiro takega izdelka otroku zagotovili vsaj zadostno količino vitaminov in mineralov, če že pri sladkorju zatisnejo obe očesi«.

Kosmiči na testu vsebujejo tudi več aditivov in arom. Med aditivi, ki so dodani sedmim izdelkom, so najpogosteje emulgatorji (sojini, sončnični ali repični lecitini), v izdelku Naturel je še barvilo amonijev karamel. Drugi izdelki vsebujejo različne naravne in umetne arome. Da je kakavove kosmiče mogoče izdelati tudi brez aditivov in arom, pa dokazuje šest izdelkov.
 

Nenatančna navedba hranilne vrednosti

Na testu so preverili tudi skladnost označb z zakonodajo. Primerjali so izmerjeno in deklarirano vsebnost sladkorja, beljakovin, prehranske vlaknine, železa in folne kisline. Oceno zelo dobro je za označbo dobil le en izdelek, Spar, Natur pur, pri vseh drugih so odkrili pomanjkljivosti. Pri kar devetih izdelkih so ugotovili odstopanje, večje od dovoljenega. Pri izdelku Mercator Chocos se je izmerjena vrednost sladkorja razlikovala za kar 29 odstotkov od deklarirane na embalaži.
 

Slaba berljivost deklaracij

Berljivost deklaracij otežujeta manjša velikost črk in večjezičnost, na izdelku Kellogg's so informacije o izdelku podane v kar 19 jezikih. Manjše črke od zakonsko določenih so na dveh izdelkih (Barnhouse in Milzu!). Kljub zadostnemu prostoru je na treh izdelkih, ki imajo deklaracijo navedeno na nalepki, hranilna vrednost navedena linearno.
 
Pri večini izdelkov tudi ni informacije o tem, kako kosmiče shranjevati po odprtju. Kosmiči bodo hrustljavost obdržali dlje, če vrečko dobro zapremo in jih hranimo v suhem prostoru, a takšen nasvet je bil zapisan le na štirih izdelkih.
 

Trajnostni vidik

 
Na testu so ugotovili, da imajo izdelki, pakirani v kartonaste škatle, v notranjosti še plastično ali aluminijasto vrečko. Potrošnikom svetujejo, naj, če je le mogoče, izberejo izdelek s čim manj plastmi embalaže.

Eden od vidikov trajnosti izdelka je tudi uporaba palmovega olja, katerega pridelava pospešuje sečnjo tropskih gozdov. Poleg tega vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin, ki jih je priporočljivo omejevati v prehrani. Palmovo olje je vsebovalo pet izdelkov na testu. Ekološki izdelki so z vidika trajnosti boljša izbira, vendar vsebujejo veliko sladkorja, zato ne spadajo v vsakodnevno prehrano, je poudarila Kremićeva.

Poleg ekološkega certifikata sta korak v pravo smer tudi certifikata o trajnostni pridelavi kakava UTZ in Fairtrade. Najmanj trajnostni izdelki po oceni testa so izdelki Kellogg's, Mercatorja, vsi trije Nestléjevi (Chocapic, Nesquik in Nesquik Alphabet) in Peppa Pig. Vsi so v »dvojni« embalaži in brez trajnostnih certifikatov.
 

Cenejši izdelki trgovskih znamk

Kakavovi kosmiči se močno razlikujejo po ceni. Za kilogram je treba odšteti med 3,15 in 13,48 evra. Izdelki trgovskih znamk so bistveno cenejši od izdelkov blagovnih znamk. Ekološki izdelki so na splošno med dražjimi (od 7,97 do 13,48 evra za kilogram).
 

Ne smemo se navaditi okusa sladkorja

Po podatkih NIJZ in fakultete za šport je kar 20 odstotkov osnovnošolcev poročalo, da so se med epidemijo zredili. Kot razloge za povišano telesno težo so poleg pomanjkanja telesne dejavnosti navajali še nekontrolirano uživanje hrane kot enega od pripomočkov za blaženja negativnega stresa in na splošno pretirano uživanje mastne in ocvrte hrane ter kosmičev za zajtrk. Dr. Matej Gregorič meni, da je »največji nesmisel sodobne potrošniške družbe, da smo žitarice, ki so temelj naše prehrane, predelali do te mere, da za otroke niso več primerne«.

Po njegovih besedah ni nič narobe z ovsenimi ali koruznimi kosmiči, razen da jih je treba malo dlje pripravljati, da niso sladki, privlačne barve, v privlačni embalaži in niso podprti s tržnimi prijemi. Izpostavil je ugoden vpliv vlaknin, ki so skrite v otrobu žitaric, na zdravje, in svetoval, naj se pri izbiri kosmičev za zajtrk izogibamo takšnim s preveč sladkorja, nepotrebnimi aditivi, zlasti iz skupine barvil in arom, ter naj nas ne zapeljejo prehranske trditve. Te niso zagotovilo za ugodnejšo prehransko izbiro, izpostavljajo samo eno prehransko lastnost izdelka, obravnavati pa ga je treba bolj celostno.
 

Veliko odvisno od proizvajalcev, trgovcev, nekaj pa tudi od potrošnikov

Vodja testiranja na ZPS Boštjan Okorn je povedal, da so ob pregledu trga za primerjalno testiranje kakavovih kosmičev ugotovili, da je Slovenija najbolj zasičena s temi izdelki, našli so jih v več kot 40 trgovinah, medtem ko so Avstrijci prišli komaj do desetih. Hkrati v Avstriji niso našli nobenega izdelka s palmovim oljem, v Sloveniji pa pet. Proizvajalce so povprašali, kako se odzivajo na trg, in ti so jim dejali, da se prilagajajo. »Veliko je torej odvisno od proizvajalcev, trgovcev, nekaj pa tudi od potrošnikov – kaj kupujemo in kaj zahtevamo v trgovini.«

Poleg preverjanja kakovosti kakavovih kosmičev so v projektu Foodpro preverili tudi morebitno dvojno kakovost. Ne laboratorijske ne senzorične analize niso pokazale statistično pomembnih razlik med na videz enakimi izdelki istega proizvajalca, ki se prodajajo v različnih državah, je povedal Okorn.