Kako je z dodatno pokojninsko rento?
Vesna Razpotnik iz Modre zavarovalnice o dodatni pokojnini.
Odpri galerijo
Modra zavarovalnica vsakemu upokojenemu varčevalcu pisno pošlje obvestilo o možnih oblikah črpanja prihrankov, odgovarja na G+ vprašanje Vesna Razpotnik, vodja službe za strateško komuniciranje Modre zavarovalnice. FOTO: Leon Vidic/delo
Vesna Razpotnik, vodja službe za strateško komuniciranje Modra zavarovalnica, odgovarja na G+ vprašanje o dodatni pokojninski renti, kako si jo je treba urediti po upokojitvi, kaj lahko pričakujemo, kako je obdavčena?
O upokojitvi zaposlenega zavarovalnico najpogosteje obvesti delodajalec po nakazilu zadnje plače in s tem tudi zadnje premije. Le posamezniki, ki varčujejo individualno, in tisti, ki so upokojitev dočakali pri delodajalcu, ki za svoje zaposlene ne vplačuje v dodatno pokojninsko zavarovanje, prejšnji delodajalec pa je vplačeval, morajo zavarovalnico o upokojitvi obvestiti sami.
Nato pa upokojeni varčevalec sledi obvestilom in navodilom zavarovalnice. Modra zavarovalnica vsakemu upokojenemu varčevalcu pisno pošlje obvestilo o možnih oblikah črpanja prihrankov. Upokojeni izbere rento, prilagojeno njegovim potrebam, priloži kopijo odločbe o upokojitvi in podatke o bančnem računu, kamor bo rento prejemal. Nato prejme v podpis ponudbo in ko jo vrne na Modro, prejme še polico in deseti delovni dan v mesecu nakazilo rente.
Upravičenec do pokojninske rente (upokojen pri ZPIZ) lahko izbere zavarovalnico oziroma pokojninsko družbo, ki mu bo rento
izplačevala. Če je varčeval pri več ponudnikih dodatnega pokojninskega zavarovanja, lahko vse prihranke združi.
Zgolj izpolni poseben obrazec in vse uredi zavarovalnica, ki mu bo rento izplačevala. Kdor želi s črpanjem prihrankov še nekaj časa počakati in rente še ne potrebuje, lahko pusti prihranke v pokojninskem skladu, kjer se še naprej obrestujejo z najmanj zajamčenim donosom.
Rento bo zavarovanec dobival do konca življenja, izbira pa lahko med različnimi oblikami izplačevanja (enakomerno, brez dedovanja ali z dedovanjem ter pospešeno).
Zajamčena doba izplačevanja pomeni, da se v primeru smrti pred iztekom zajamčenega obdobja izplačevanja renta do konca tega obdobja izplačuje njegovemu izbranemu upravičencu oziroma dediču, če prejemnik upravičenca ne določi. Število let zajamčene dobe izplačevanja izbere prejemnik sam.
Zajamčeno obdobje lahko traja od enega leta do dvajset let. Če prejemnik rente preživi izbrano zajamčeno obdobje, se mu renta izplačuje do konca življenja. Izplačevanje pospešene rente se razlikuje v tem, da v prvih letih po začetku izplačevanja prejemate višje zneske, z jamstvom za primer smrti. Nato pa do konca življenja prejemate najmanj 30 evrov enkrat na leto.
Za vse, ki so v aktivnem obdobju privarčevali manjši znesek in mesečni obrok klasične rente ne dosega niti 30 evrov, kot je zahtevano minimalno izplačilo, so zato pospešene oblike bolj primerne.
Z dohodnino je obdavčena le polovica rente. Pri rentah, nižjih od 160 evrov, se akontacija dohodnine ne obračuna. To ne pomeni, da renta, nižja od 160 evrov, ni obdavčena. Pomeni zgolj, da se ne odvaja akontacija dohodnine ob vsakem nakazilu.
Pri rentah, ki presegajo 160 evrov, se ob izplačilu od polovice rente obračuna akontacija dohodnine v višini 25 odstotkov. Dokončno dohodnino vam izračuna finančna uprava z upoštevanjem vseh letnih prejemkov in že plačanih akontacij. Končna obdavčitev dodatne pokojnine je zelo nizka.
Višina dodatne pokojnine je pretežno odvisna od vsote privarčevanih sredstev, pomemben dejavnik pa je tudi starost
prejemnika ob začetku prejemanja.
Odmerjena višina prve rente je zajamčena do konca življenja (oziroma do izteka zajamčenega obdobja izplačevanja). Višina vseh nadaljnjih izplačil pa je odvisna od vsakokratnega letnega rezultata (presežek) sklada za izplačevanje pokojninskih rent.
Če ima 65-letni upokojenec 20.000 evrov prihrankov, bo do konca življenja prejemal 62 evrov mesečne rente. Ob predpostavki, da znaša pokojnina pri ZPIZ 1000 evrov, bo ob letnem obračunu dohodnine za leto 2020 doplačal 36 evrov (4,9 odstotka).
Prihranke, ki jih je za vas vplačal delodajalec do konca leta 2012, po 1. januarju 2013 pa v primeru, da privarčevani znesek ne presega 5000 evrov, lahko dvignete v enkratnem znesku. V enkratnem znesku lahko dvignete tudi prihranke iz naslova vaših individualnih vplačil.
Pri tem upoštevajte, da je enkratno izplačilo obdavčeno v celoti. Ob izplačilu se obračuna akontacija dohodnine v višini 25 odstotkov, z letnim izračunom dohodnine v večini primerov sledi še doplačilo.
Zato vsem priporočamo temeljit razmislek pri izplačevanju prihrankov. Varčujete zase in z rento bo upokojitev bolj brezskrbna, pa še davčno ugodnejša.
Kaj mora človek, ki je imel organizirano dodatno pokojninsko zavarovanje, ob upokojitvi urediti pri tem zavarovanju?
O upokojitvi zaposlenega zavarovalnico najpogosteje obvesti delodajalec po nakazilu zadnje plače in s tem tudi zadnje premije. Le posamezniki, ki varčujejo individualno, in tisti, ki so upokojitev dočakali pri delodajalcu, ki za svoje zaposlene ne vplačuje v dodatno pokojninsko zavarovanje, prejšnji delodajalec pa je vplačeval, morajo zavarovalnico o upokojitvi obvestiti sami.
Nato pa upokojeni varčevalec sledi obvestilom in navodilom zavarovalnice. Modra zavarovalnica vsakemu upokojenemu varčevalcu pisno pošlje obvestilo o možnih oblikah črpanja prihrankov. Upokojeni izbere rento, prilagojeno njegovim potrebam, priloži kopijo odločbe o upokojitvi in podatke o bančnem računu, kamor bo rento prejemal. Nato prejme v podpis ponudbo in ko jo vrne na Modro, prejme še polico in deseti delovni dan v mesecu nakazilo rente.
Rento bo zavarovanec dobival do konca življenja, izbira pa lahko med različnimi oblikami izplačevanja (enakomerno, brez dedovanja ali z dedovanjem ter pospešeno), pravi Vesna Razpotnik. FOTO: Osebni arhiv
Kdo bo upravičencem izplačeval rento? Ali se izplačilo rente lahko za določen časa še zamrzne?
Upravičenec do pokojninske rente (upokojen pri ZPIZ) lahko izbere zavarovalnico oziroma pokojninsko družbo, ki mu bo rento
izplačevala. Če je varčeval pri več ponudnikih dodatnega pokojninskega zavarovanja, lahko vse prihranke združi.
Zgolj izpolni poseben obrazec in vse uredi zavarovalnica, ki mu bo rento izplačevala. Kdor želi s črpanjem prihrankov še nekaj časa počakati in rente še ne potrebuje, lahko pusti prihranke v pokojninskem skladu, kjer se še naprej obrestujejo z najmanj zajamčenim donosom.
Kakšne rente so na voljo in koliko časa jih lahko zavarovanci prejemajo? Kaj je zajamčena doba izplačevanja rente, kaj je pospešena renta?
Rento bo zavarovanec dobival do konca življenja, izbira pa lahko med različnimi oblikami izplačevanja (enakomerno, brez dedovanja ali z dedovanjem ter pospešeno).
Zajamčena doba izplačevanja pomeni, da se v primeru smrti pred iztekom zajamčenega obdobja izplačevanja renta do konca tega obdobja izplačuje njegovemu izbranemu upravičencu oziroma dediču, če prejemnik upravičenca ne določi. Število let zajamčene dobe izplačevanja izbere prejemnik sam.
Zajamčeno obdobje lahko traja od enega leta do dvajset let. Če prejemnik rente preživi izbrano zajamčeno obdobje, se mu renta izplačuje do konca življenja. Izplačevanje pospešene rente se razlikuje v tem, da v prvih letih po začetku izplačevanja prejemate višje zneske, z jamstvom za primer smrti. Nato pa do konca življenja prejemate najmanj 30 evrov enkrat na leto.
Za vse, ki so v aktivnem obdobju privarčevali manjši znesek in mesečni obrok klasične rente ne dosega niti 30 evrov, kot je zahtevano minimalno izplačilo, so zato pospešene oblike bolj primerne.
Kako je z obdavčitvijo rent iz dodatnega pokojninskega zavarovanja?
Z dohodnino je obdavčena le polovica rente. Pri rentah, nižjih od 160 evrov, se akontacija dohodnine ne obračuna. To ne pomeni, da renta, nižja od 160 evrov, ni obdavčena. Pomeni zgolj, da se ne odvaja akontacija dohodnine ob vsakem nakazilu.
Davki in rente
Z dohodnino je obdavčena le polovica rente. Pri rentah, nižjih od 160 evrov, se akontacija dohodnine ne obračuna. To ne pomeni, da renta, nižja od 160 evrov, ni obdavčena.
Pri rentah, ki presegajo 160 evrov, se ob izplačilu od polovice rente obračuna akontacija dohodnine v višini 25 odstotkov.
Z dohodnino je obdavčena le polovica rente. Pri rentah, nižjih od 160 evrov, se akontacija dohodnine ne obračuna. To ne pomeni, da renta, nižja od 160 evrov, ni obdavčena.
Pri rentah, ki presegajo 160 evrov, se ob izplačilu od polovice rente obračuna akontacija dohodnine v višini 25 odstotkov.
Pri rentah, ki presegajo 160 evrov, se ob izplačilu od polovice rente obračuna akontacija dohodnine v višini 25 odstotkov. Dokončno dohodnino vam izračuna finančna uprava z upoštevanjem vseh letnih prejemkov in že plačanih akontacij. Končna obdavčitev dodatne pokojnine je zelo nizka.
Kolikšno dodatno pokojnino lahko zavarovalec pričakuje?
Višina dodatne pokojnine je pretežno odvisna od vsote privarčevanih sredstev, pomemben dejavnik pa je tudi starost
prejemnika ob začetku prejemanja.
Odmerjena višina prve rente je zajamčena do konca življenja (oziroma do izteka zajamčenega obdobja izplačevanja). Višina vseh nadaljnjih izplačil pa je odvisna od vsakokratnega letnega rezultata (presežek) sklada za izplačevanje pokojninskih rent.
Če ima 65-letni upokojenec 20.000 evrov prihrankov, bo do konca življenja prejemal 62 evrov mesečne rente. Ob predpostavki, da znaša pokojnina pri ZPIZ 1000 evrov, bo ob letnem obračunu dohodnine za leto 2020 doplačal 36 evrov (4,9 odstotka).
Prihranke, ki jih je za vas vplačal delodajalec do konca leta 2012, po 1. januarju 2013 pa v primeru, da privarčevani znesek ne presega 5000 evrov, lahko dvignete v enkratnem znesku. V enkratnem znesku lahko dvignete tudi prihranke iz naslova vaših individualnih vplačil.
Pri tem upoštevajte, da je enkratno izplačilo obdavčeno v celoti. Ob izplačilu se obračuna akontacija dohodnine v višini 25 odstotkov, z letnim izračunom dohodnine v večini primerov sledi še doplačilo.
Zato vsem priporočamo temeljit razmislek pri izplačevanju prihrankov. Varčujete zase in z rento bo upokojitev bolj brezskrbna, pa še davčno ugodnejša.
