Kako odpraviti zastaranje pregona spolnih zlorab
Na pravosodnem ministrstvu ob zahtevah za spremembe zakonodaje na področju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost opozarjajo, da kazenskega zakonika ni mogoče spreminjati »na hitro in brez premisleka«. Sami bi spremembe v državni zbor poslali predvidoma prihodnje leto, a jih bodo, kot vse kaže, prehiteli poslanci.
Odpri galerijo
Civilna iniciativa za zaščito žrtev spolnih zlorab Dovolj.je je zadovoljna s pobudo, saj mnogim žrtvam uspe storilca prijaviti šele po desetletjih. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Kazenski zakonik za dejanja, kot so genocid, vojno hudodelstvo in hudodelstva zoper človečnost, že predvideva nezastaranje, v NSi pa zdaj predlagajo, da se na ta seznam uvrsti tudi spolne zlorabe. Gre sicer za spremembo zakona, ki ne velja za nazaj in ne bo vplivala na storilce spolnih zlorab v preteklosti. Daje pa po besedah predsednika NSi Mateja Tonina jasno sporočilo morebitnim bodočim storilcem. Preostale politične stranke so glede podpore še zadržane – poslanci SNS so včeraj sicer prispevali podpise za zahtevo za splošno razpravo –, a v NSi pravijo, da ne vidijo razloga, da bi njihovemu predlogu kdo nasprotoval. Zastaranje je namreč velika pomanjkljivost pri preganjanju zlikovcev, saj si žrtve pogosto dolgo ne upajo spregovoriti.
Že zdaj v zvezi s kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost, storjenimi proti mladoletnim osebam, veljajo drugačna pravila zastaranja pregona. V skladu z dognanji različnih strok in v skladu z mednarodnimi dokumenti v teh primerih po navedbah pravosodnega ministrstva, ki ga vodi Andreja Katič, zastaranje pregona začne teči šele od nastopa polnoletnosti. Ob tem izpostavljajo tudi, da je treba v zvezi s pregonom obravnavanih kaznivih dejanj upoštevati tudi dejstvo, da jih je z minevanjem časa vse težje dokazovati. Na pravosodnem ministrstvu predlog proučujejo, a pravijo, da bi bilo ločeno od vprašanja zastaranja pregona treba obravnavati zastaranje izvršitve kazni, zato bodo v tem delu mnenje še pripravili.
Ministrstvo za pravosodje bi se sprememb kazenskega zakonika, ki naj bi ga vlada predvidoma prihodnje leto poslala v državni zbor, rado lotilo sistemsko. Poleg vprašanja nezastaranja, ki so ga odprli v NSi, si željo od medresorske delovne skupine slišati tudi odgovore o spremembi definicije kaznivih dejanj posilstva, spolnega nasilja in spolne zlorabe slabotne osebe. Dvom o ustreznosti ureditve kaznivega dejanja posilstva je postal vse večji, potem ko je v začetku leta odmevala sodba višjega sodišča v Kopru; to je moškega, ki je imel spolni odnos z družinsko prijateljico proti njeni volji, ko je zaspala, spoznalo za krivega kaznivega dejanja prisiljenja, kar pa ne spada med kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Določilo mu je deset mesecev zapora.
V Društvu za nenasilno komunikacijo so skupaj s še osmimi organizacijami marca ministrico za pravosodje Andrejo Katič pozvali, naj Slovenija pri opredelitvi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost upošteva odsotnost soglasja, sledi pa naj modelu »da pomeni da«. Model »ne pomeni ne« temelji na zmotni predpostavki, da je oseba ves čas na voljo za spolni odnos in da ga mora, če ga ne želi, izrecno zavrniti. Visok odstotek žrtev spolnega nasilja in posilstva otrpne, v tem stanju pa ne morejo izraziti ničesar in se tudi niso zmožne upirati.
Podatki agencije EU za temeljne človekove pravic kažejo, da je bila vsaka deseta ženska, starejša od 15 let, žrtev neke oblike spolnega nasilja, vsaka dvajseta pa je bila posiljena.
Že zdaj v zvezi s kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost, storjenimi proti mladoletnim osebam, veljajo drugačna pravila zastaranja pregona. V skladu z dognanji različnih strok in v skladu z mednarodnimi dokumenti v teh primerih po navedbah pravosodnega ministrstva, ki ga vodi Andreja Katič, zastaranje pregona začne teči šele od nastopa polnoletnosti. Ob tem izpostavljajo tudi, da je treba v zvezi s pregonom obravnavanih kaznivih dejanj upoštevati tudi dejstvo, da jih je z minevanjem časa vse težje dokazovati. Na pravosodnem ministrstvu predlog proučujejo, a pravijo, da bi bilo ločeno od vprašanja zastaranja pregona treba obravnavati zastaranje izvršitve kazni, zato bodo v tem delu mnenje še pripravili.
»Da pomeni da« ali »ne pomeni ne«
Ministrstvo za pravosodje bi se sprememb kazenskega zakonika, ki naj bi ga vlada predvidoma prihodnje leto poslala v državni zbor, rado lotilo sistemsko. Poleg vprašanja nezastaranja, ki so ga odprli v NSi, si željo od medresorske delovne skupine slišati tudi odgovore o spremembi definicije kaznivih dejanj posilstva, spolnega nasilja in spolne zlorabe slabotne osebe. Dvom o ustreznosti ureditve kaznivega dejanja posilstva je postal vse večji, potem ko je v začetku leta odmevala sodba višjega sodišča v Kopru; to je moškega, ki je imel spolni odnos z družinsko prijateljico proti njeni volji, ko je zaspala, spoznalo za krivega kaznivega dejanja prisiljenja, kar pa ne spada med kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Določilo mu je deset mesecev zapora.
V Društvu za nenasilno komunikacijo so skupaj s še osmimi organizacijami marca ministrico za pravosodje Andrejo Katič pozvali, naj Slovenija pri opredelitvi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost upošteva odsotnost soglasja, sledi pa naj modelu »da pomeni da«. Model »ne pomeni ne« temelji na zmotni predpostavki, da je oseba ves čas na voljo za spolni odnos in da ga mora, če ga ne želi, izrecno zavrniti. Visok odstotek žrtev spolnega nasilja in posilstva otrpne, v tem stanju pa ne morejo izraziti ničesar in se tudi niso zmožne upirati.
