Kako uspešna je bila vlada Mira Cerarja?

Ljubljana – Pogledali smo, kako je odhajajoča vlada spoštovala zaveze v koalicijski pogodbi, katere zakone je sprejela in kakšni so njihovi učinki. Splošna ocena: veliko je bilo formalno sprejetih ukrepov, več kot polovica pa jih živi samo na papirju.

Po naši oceni je vlada Mira Cerarja dosegla slabih 29 odstotkov postavljenih ciljev, pri čemer je bilo 23 odstotkov ciljev doseženih z ukrepi vlade, dobrih pet odstotkov ciljev pa je bilo doseženih brez vladne pomoči. Vlada je izvedla ukrepe za 48 odstotkov v koalicijski pogodbi zapisanih zavez, a je več kot polovica ukrepov neučinkovitih ali pa formalno sprejet akt še ne deluje. Pri tem moramo opozoriti na kopico zakonodajnih in drugih predpisov, ki so jih vlada in ministrstva v naglici sprejela letos.

Koalicijska pogodba je opredelila 27 ključnih področij s skupaj 232. Veliko ukrepov je v resnici nezavezujočih, torej zavzemanje za določene procese brez jasno določenih aktivnosti ali pa ukrepi sploh niso ukrepi. Eden takšnih je, da se koalicija ne zavzema za gradnjo drugega bloka nuklearke. Eno od področij – manjšine v Sloveniji – v koalicijski pogodbi ni bilo omenjeno.
 

Javne finance – nepremičninski zakon načel koalicijo

Na javnofinančnem področju, kjer je bilo predvidenih devet ukrepov, je vladi Mira Cerarja uspelo sprejeti fiskalno pravilo in z veliko zamudo tudi sestaviti fiskalni svet. Spodletelo je sprejemanje davka na nepremičnine, ki je bil prvi projekt, nad katerim je vlada zaradi nesoglasij v koaliciji tudi uradno obupala. Tudi znižanje obremenitve dela z zeleno davčno reformo, je ostalo le na papirju. Država je nekoliko prilagodila dohodninsko lestvico, a zato zvišala davek na dobiček podjetij.
 

Banke – strateško nepremišljena privatizacija

Na področju bank in zavarovalnic je imela vlada po koalicijski pogodbi sedem nalog. Z odliko ni naredila niti ene. Pozabila je na inovativne finančne instrumente za bolj uravnoteženo financiranje podjetij, tudi preiskava bančne luknje ni potekala pod okriljem vlade. Izboljšal se je nadzor nad DUTB, a povezovanja nadzornih ustanov ni bilo. Ocenimo lahko, da je bila vlada aktivna tudi pri financiranju rasti in razvoja gospodarstva in da je bila delno izvedena privatizacija državnih bank. A ta še zdaleč ni strateško premišljena, kot so se zavezale koalicijske stranke.
 

Zgolj osnutek energetskega koncepta

V energetiki je koalicija predvidela deset ukrepov. Ključni je Energetski koncept Slovenije, kjer pa je bil šele marca letos pripravljen prvi osnutek. Če ne v celoti, pa je skoraj v celoti izpuhtel tudi projekt javno-zasebnega partnerstva za energetiko. Delno se je izvajala energetska sanacija stavb, a ne s takšnimi učinki, kot je upala koalicija – na tem projektu je hotela obuditi gradbeništvo. Tudi načrtovane investicije v hidroelektrarne se izvajajo z velikimi zamudami, prav tako zamujajo novi projekti. V celoti je bilo uspešno le že omenjeno zadržanje gradnje drugega bloka nuklearke.
 

Gospodarstvo cveti kljub večji administraciji

Od 14 ukrepov v gospodarstvu so bili ključni projekti boj proti sivi ekonomiji, administrativna razbremenitev podjetij, znižanje prispevkov, izboljšati upravljanje državnih naložb in premišljena privatizacija. Plačilna disciplina se je v Sloveniji izboljšala, a boj proti sivi ekonomiji je kljub uvedbi davčnih blagajn neučinkovit. Manjka predvsem sistemsko spremljanje ključnih težav, zaradi katerih se pojavlja siva ekonomija, in iskanje rešitev. Tudi ustreznega nadzora ni. Poslovno okolje podjetij je zdaj na splošno boljše zaradi splošno ugodnejših razmer, medtem ko se je državna birokracija še povečala. Podobno je tudi pri upravljanju državnega premoženja. Poslovanje je boljše, a ne zaradi sestavljene strategije upravljanja. Ključna težava je, da uprava in nadzorni svet SDH nista v polni sestavi.
 

Pokojninski sistem – Desusu uspela uskladitev pokojnin

Eden večjih neuspehov je tudi pokojninska politika, kjer vladi ni uspelo pripraviti ne dokumentov za novo pokojninsko reformo ne ustanoviti demografskega rezervnega sklada. Nekateri projekti na tem področju so bili sicer izvedeni, a ne delujejo. Je pa vladi uspela uskladitev pokojnin in letnega dodatka.
 

Zdravstvo – največja mora koalicije

Najbolj pereč problem koalicija pušča v zdravstvu. Tudi ukrepi, ki jih je vladi uspelo izvesti v praksi niso učinkoviti. Med ukrepi so bili, na primer, nova ureditev sistema vodenja javnih zavodov in ničelna toleranca do korupcije. Spodletela je ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in zagotovitev finančne vzdržnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja ob solidarnejši prispevni obremenitvi zavarovancev. Zgolj opozorimo, da se je ta ukrep formalno izključeval s ciljem na področju javnih financ, kjer je koalicija predvidevala zmanjšanje obremenitve dela.