Kandidatka za ministrico korak bliže mandatu
Danes ob 16. uri je pred člane odbora za zdravstvo državnega zbora stopila kandidatka za ministrico Valentina Prevolnik Rupel, ki od julija zaseda mesto države sekretarke na ministrstvu za zdravje, zato razmere, ki jih je tam zapustil Danijel Bešič Loredan, že pozna.
V svoji prvi izjavi za medije po najavi kandidature je izrazila prepričanje, da bo zdravstveni sistem ob koncu njenega mandata nekoliko boljši, kot je zdaj. Od njenega današnjega nastopa se je zato pričakovalo, da bo povedala, kako bo napovedano dosegla. Med prioritete je sicer že uvrstila dostopnost do kakovostnega zdravstvenega varstva, vzdržnost financiranja in opredelitev košarice pravic.
V uvodni predstavitvi je pokazala podatke in analize glede stanja slovenskega zdravstva. Poudarila je, da imamo le malo merilnikov kakovosti in učinkovitosti v zdravstvu v nasprotju z drugimi državami, zato se z njimi tudi ne moremo primerjati. To je po njenem nujno treba spremeniti. Spomnila je, da je v Sloveniji okoli 140.000 ljudi brez izbranega družinskega zdravnika, med katerimi po njenih besedah prevladujejo tujci, in dodala, da se je v tako imenovane ambulante za neopredeljene prijavilo le malo ljudi.
Pojasnila je, da se čakalne dobe podaljšujejo, pri čemer jo najbolj skrbijo čakajoči nad dopustno čakalno dobo. Stresni test, ki ga je izvedel nekdanji minister Bešič Loredan, je po njenih besedah zagotovo dal podatke, »da vidimo, kako naprej«. Test je namreč pokazal, da plačevanje po realizaciji deluje, po tistih posegih, ki so zaključeni, denimo pri operaciji krčnih žil, ni pa tako plačevanje pomagalo pri tistih, kjer obravnava ni zaključena, torej pri prvih kardioloških pregledih, kjer se je število nedopustno dolgo čakajočih zelo povečalo. Posledično so tudi družinski zdravniki začeli izdajati več napotitev s stopnjama nujnosti hitro in zelo hitro, kar je po njenih besedah še dodatno povečalo število nedopustno dolgo čakajočih.
Prav zaradi prelivanja čakajočih med stopnjami nujnosti je po mnenju kandidatke nastala zmešnjava, ki jo je treba urediti. »Da bomo lahko zagotovili večjo transparentnost čakalnih seznamov, bo treba zmanjšati število stopenj nujnosti, ki se že zdaj ukinjajo same od sebe, saj se prelivajo v druge.« Pri tem je dodala, da bo treba natančno premisliti prehod iz treh stopenj v dve, saj so v ozadju ljudje, ki dejansko čakajo.
Opozorila je še, da bo treba nasloviti tudi problem neodgovornosti posameznikov, ki ne pridejo na termine, na katere so naročeni, in svoje odsotnosti ne opravičijo.
Kar se tiče bolniških odsotnosti, ki naraščajo, je povedala, da se na ministrstvu s tem že intenzivno ukvarjajo. Da Slovenija nima omejenega trajanja bolniške odsotnosti, bo urejeno že v interventnem zakonu, ki se pripravlja.
V odgovoru na poslanska vprašanja se je dotaknila tudi ZZZS, s katerim je v preteklosti sodelovala kot svetovalka. Določene spremembe v upravljanju, organizaciji in izvajanju nalog se ji zdijo tam nujne. »Postati bo moral bolj fleksibilen v vlogi, ki jo ima kot plačnik. Vzpostaviti bo moral t. i. zavarovalniško-medicinske nadzore, kjer se ne bo nadzoroval samo obračun, pač pa skupaj s stroko tudi izvajalci, kako zagotavljajo storitve prebivalcem.«
Opozicijske poslance je ob današnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja zanimalo tudi, kako se bo kot ministrica lotila zakona o psihoterapiji. Prevolnik Ruplova je dejala, da zdaj tega področja ni pokrivala in se zato ne zna odločiti o kredibilnosti argumentov obeh strani, si pa bolj kot nekega hitrega sprejetja zakona želi zakon – četudi ga dobimo kasneje –, ki bo področje reguliral tako, da se s psihoterapijo ne bo ukvarjal nekdo, ki za to ni usposobljen, in da bo vsak dobil varnostno in kakovostno obravnavo in da se bo pri tem sledilo nekim sodobnim smernicam.
Glede zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je dejala, da tudi ta potrebuje širok družbeni konsenz in široko razpravo.
Ekipe, ki ji bo pomagala voditi ministrstvo, še ni razkrila, jo pa v državnem zboru spremljata Marko Ogorevc, njen nekdanji sodelavec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, od julija pa sekretar na ministrstvu za zdravje, ter Lilijana Kodrič, vodja kabineta na ministrstvu.
Zdaj, ko je njeno kandidaturo podprl matični odbor, bo morala prestati še glasovanje v državnem zboru, ki bo predvidoma v petek.
Eden od prvih vročih kostanjev, ki ga bo imela kot nova ministrica na mizi, je tudi odločitev o tem, ali bo podjetje Kardio Klokočovnik dobilo dovoljenje za opravljanje bolnišnične dejavnosti in s tem zeleno luč za nadaljevanje operacij v SB Celje.
