Kdaj bo odmerni odstotek višji?

Na predvidene spremembe pokojninske zakonodaje, ki jih je potrdil Ekonomsko-socialni svet, skoraj 40 strani amandmajev v parlamentu.
Fotografija: Pokojninska Zakonodaja Spremembe
Odpri galerijo
Pokojninska Zakonodaja Spremembe

Ljubljana - Kljub temu, da je Ekonomsko-socialni svet dal zeleno luč spremembam pokojninske zakonodaje, ki je kompromis med stališči vlade, delodajalcev in sindikatov, je novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanje (ZPIZ-I) ob prvi vsebinski razpravi v državnem zboru pričakala cela vrsta amandmajev. V enih se kažejo različni koncepti razumevanja, kaj je pokojninska blagajna, pri nekaterih pa ni težko spregledati predvsem boj za glasove volivcev.

Danes je povprečna starostna pokojnina 740 evrov neto, več kot 70 odstotkov sedanjih upokojencev ni oddelalo polne dobe. Kar 89.000 upokojencev živi pod pragom tveganja revščine, skoraj 160.000 jih prejema manj kot 600 evrov. Zaradi dobrih gospodarskih razmer kar 80 odstotkov priliva v pokojninsko blagajno predstavljajo prispevki, čeprav še vedno velja, da delavci prispevajo po 15,5 odstotka, delodajalci pa 8,85 odstotkov, vlada pa se odpravljanja tega nesorazmerja - kar si je sicer zadala v koalicijskem sporazumu - še ni lotila.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo


Na 100 prebivalcev, mlajših od 15 let, je 120 starejših od 65 let. Minimalna pokojnina za polno dobo je 530 evrov, varstveni dodatek, ki je socialni transfer, nepovezan z vplačanimi prispevki, pa je 590 evrov. Osemdeset odstotkov samostojnih podjetnikov plačuje prispevke od minimalne osnove. ​Delovna aktivnost v starostni skupini med 55 in 64 let je v Sloveniji komaj 48-odstotna, kar je praktično najnižja v EU.

Marijan Papež. FOTO: Aleš Černivec
Marijan Papež. FOTO: Aleš Černivec

To je le nekaj statistik, s katerimi so predstavniki večine strank na današnji več kot osemurni seji matičnega parlamentarnega odbora operirali v različnih kontekstih, da bi podkrepili svoje videnje bodočega upokojevanja. Direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež jih je ob tem spomnil, da je pokojninska blagajna socialno zavarovanje in s tem ekonomska kategorija, ki je odvisna od vplačanih prispevkov z močnim elementom solidarnosti, da pa se socialna politika ne more reševati na breme pokojninske blagajne, saj bi jo s tem porušili, vsem pa je v interesu stabilen in zaupanja vreden sistem.

Miha Kordiš. FOTO: Borut Peršolja/Državni zbor
Miha Kordiš. FOTO: Borut Peršolja/Državni zbor

Precej drugačnega mnenja so v Levici, kjer predlagajo, da se minimalna pokojnina dvigne s sedanjih 233 evrov na 440, za polno dobo pa iz 530 na 613 evrov, kar je meja tveganja revščine. »To ni pokojninska, temveč reforma trga dela na plečih upokojencev,« je kritičen Miha Kordiš, ki nasprotuje tako imenovanemu dvojnemu statusu po katerem bi posameznik, ki je izpolnil upokojitvene pogoje ob nadaljevanju aktivnosti poleg plače prejemal še 40 odstotkov pokojnine prva tri leta, po tem pa 20 odstotkov.

Do dvojnega statusa so, sicer manj radikalno, zadržani tudi nekateri drugi. Pomisleke imajo predvsem do tega, da delodajalec nima besede pri tem, da delavec ostane v zaposlitvi. Slišati je bilo več predlogov, da se določi obvezna prekinitev delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev in potem nadaljevanje sodelovanja, če delodajalec delavca še potrebuje, čemur pa odločno nasprotujejo sindikati, ki jim je povsem nesprejemljivo, da bi lahko nekdo tretji, torej delodajalec, vplival na pravice delavca iz pokojninskega zavarovanja. Kdor bo izpolnil pogoje za upokojitev, pa ne bo več varovana kategorija. Ob dolgotrajni bolniški ne bo možno prejemanje dela pokojnine, kot je to zdaj.

Vsi pozdravljajo dvig odmernih odstotkov, bi pa Desus, SAB in NSi šestletno prehodno obdobje - katerega namen je spodbujanje ostajanja v aktivnosti - skrajšali na tri oziroma štiri leta, Levica pa bi odmerne odstotke dvignila še za nazaj.

Komentarji: