Klerofašizem v družbo prihaja zvito, prikrito in pritlehno
Ko je zaropotalo, je bilo prepozno za umik. Komandant Franc Rozman Stane, z Dušanom Kvedrom Tomažem in Petrom Stantetom Skalo, je s približno sto partizanskimi borci sprejel frontalni boj z nemškim okupatorjem na Tisju prav na božični večer pred 82-leti. Na ta dogodek je danes potekala spominska slovesnost pred partizanskim spomenikom in doprsnim kipom komandanta Staneta na Tisju, na katerem je zbranim o polpretekli zgodovini in o dogajanjih v družbi spregovoril polkovnik in med osamosvojitveno vojno poveljnik teritorialne obrambe v ljubljanski pokrajini Miha Butara.
Partizani so takrat vzeli usodo naroda v svoje roke in z orožjem dali jasno vedeti, da nikomur ne želijo biti hlapci. To se je dogajalo takrat, ko svet ni vedel, kdo bo zmagovalec svetovnega spopada, ko so nacistični tanki in njihovi vojaki pridivjali pred Moskvo in jurišali na Stalingrad. Peščica borcev pa se je junaško uprla nemški soldateski na hribu v sedanji občini Šmartno pri Litiji. Okupator je imel nekdaj deset mrtvih, padlo je tudi pet partizanov. Borba na Tisju je pomenila veliki preobrat v utrjevanju bojne sposobnosti partizanskih enot. Borci so začeli verjeti v zmago nad mogočnimi okupatorjevimi silami. Pomenila je še veliko več. Partizanom in domačinom je zmaga vlila novih moralnih moči ter tako vplivala na širjenje narodne in borbene zavesti, je prepričan Butara.
»Ne smemo pozabiti, da smo se Slovenci borili za svoj goli obstoj, da sta nam bila vojna in nasilje grobo vsiljena. Premagali smo zlo in po porazu nacifašizma zaživeli v svobodi,« je povedal Miha Butara. Iz boja za preživetje in ohranitev našega naroda smo izšli kot zmagovalci druge svetovne vojne. Narod si je priboril svojo republiko, svojo vlado, svoje slovensko šolstvo, zastavo, grb in priključitev velikega dela slovenske Primorske. Prav partizanski borci in sodelavci OF so v veliki meri omogočili osnove za nadaljnje utrjevanje slovenske državnosti in njene samostojnosti ter suverenosti, ki smo jo v celoti dosegli pripadniki mlajših generacij v vojni za Slovenijo 1991.
Naredimo prijazno državo
Butara je spregovoril tudi o delovanju klerofašizma, ki v družbo prihaja zvito, prikrito in pritlehno z agresivnim potvarjanjem zgodovinskih dejstev, lažjo, zaslepljevanjem, onemogočanjem spoštovanja desetletja graditve vrednot, odvzemanjem socialnih pridobitev, razgradnjo države in njene razprodaje, rekatolizacijo, enostranskimi odločitvami ustavnega sodišča in med drugim tudi o manipulaciji z ljudmi. »Vedno smo znali narediti konec vsakemu zlu, pa naj se je imenoval tako ali drugače. Potrpežljivi smo. Ko pa nam začne teči voda v grlo se znamo še kako postaviti po robu vsakomur,« je prepričan Butara. Po njegovem so nekateri ukradli osamosvojitev, potvarjajo njene vsebine in si jo lastijo in vzeli so nam vrednote za katere smo se borili.
»Temu lahko dodajam, da poskušajo z agresivnim delovanjem izbrisati vrednote nastale v času NOB, boja za osvoboditev in svobodo. Ne, ne bo jim uspelo,« je prepričan Butara. Slovenci smo majhen narod po številu, pa vendar veliki po svojih dejanjih in premajhni, da bi se morali uničevati s svojimi notranjimi nestrpnostmi. »Zato je prav, da v mesecu, v katerem praznujemo tudi dan samostojnosti in enotnosti naše države, države, na katero smo zelo ponosni, poskrbimo tudi za to, da jo naredimo čim boljšo, čim bolj prijazno slehernemu državljanu, in da jo naredimo čim bolj pravično,« je sklenil govornik Butara. Spominske slovesnosti se je med drugim udeležil tudi minister za javno upravo, sicer domačin, Franc Props. Na prireditvi so ubrano zapeli člani Partizanskega pevskega zbora, za glasbo so poskrbeli članice in člani Pihalnega orkestra Litija. Slovesnosti so se udeležili tudi pripadniki slovenske vojske.
