Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Ko so solze edina komunikacija

Nezmožnost sporazumevanja vodi v pasivnost, celo v samopoškodovanje. Mnogim niti do logopeda ne uspe priti, kaj šele do ustreznega pripomočka.
Ozaveščanje o drugačnih načinih komunikacije, ki jih uporabljajo osebe s težavami na govorno-jezikovnem področju, je še kako pomembno. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ozaveščanje o drugačnih načinih komunikacije, ki jih uporabljajo osebe s težavami na govorno-jezikovnem področju, je še kako pomembno. FOTO: Jure Eržen/Delo
30. 7. 2022 | 06:00
8:20

V nadaljevanju preberite:

Alenka Lekšan je članica društva Mavrica izzivov in mama 16-letne Tie, ki je težko gibalno ovirana, ima prirojeno nevrološko motnjo ter težjo motnjo v duševnem razvoju in stalno potrebuje vodenje in učenje. »V nasprotju s številnimi drugimi smo imeli srečo,« začne hčerino zgodbo pripovedovati Lekšanova, »da nam je, ko je bila Tia stara tri leta, uspelo prvič priti do logopedinje na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu - URI Soča. Sreča je bila tudi, da je bila to Mihaela Nena Vovk, zdaj že upokojena logopedinja, in začetnica uvajanja nadomestne in dopolnilne komunikacije v Sloveniji, ki nas je podučila, kako ravnati z otrokom, ki je od tedaj resnično napredoval.«

Logopedinja jim je pravzaprav pomagala odkrivati tančice v komuniciranju z njihovo punčko. Do takrat so srečevali strokovnjake, ki so menili, da je večina zadev zanjo pretežka in se niti niso trudili …

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine