Kolesarjenje je zdravo in varuje okolje

Maja je začel veljati pravilnik o kolesarskih povezavah. Kolesarjenje predstavlja pomembno alternativo javnemu prevozu.
Fotografija: Za slovenske kolesarje so vedno zgled razvite zahodnoevropske dežele, obljubljena dežela je zlasti Nizozemska. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Za slovenske kolesarje so vedno zgled razvite zahodnoevropske dežele, obljubljena dežela je zlasti Nizozemska. FOTO: Jure Eržen/Delo

Ljubljana – S svetovnim dnevom kolesarjenja spodbujajo Združeni narodi države članice, ki so dan soglasno potrdile, naj namenjajo posebno pozornost kolesu in kolesarjenju v medsektorskih razvojnih strategijah in ju vključijo v mednarodne, regionalne, nacionalne in lokalne razvojne politike in programe.

V razvoju kolesarjenja pri nas so se v zadnjih treh letih zgodili bistveni sistemski premiki – tako s sprejetjem pravilnikov za državno kolesarsko omrežje, prometno signalizacijo kot z investicijsko podprtim urejanjem kolesarskega omrežja. Pri tem so po besedah predsednika Slovenske kolesarske mreže Bojana Žižka poleg pristojnega ministrstva zelo aktivne regije, kar hkrati pomeni, da so trenutno ključni dobra koordinacija, usmerjanje ter učinkovita raba sredstev.

Razvoj kolesarjenja in s tem povečani pozitivni učinki na družbo so povezani s tremi glavnimi dejavniki. Kakovostna in povezana kolesarska infrastruktura vpliva na varnost in udobnost kolesarjenja, ki je ob dokaj ohranjenem okolju v Sloveniji in razmeroma ugodnem podnebju nedvomno privlačna oblika vsakodnevne telesne dejavnosti prebivalcev. Kar zadeva prometno varnost, so na nedavni okrogli mizi v državnem svetu ugotovili, da je za povečanje varnosti kolesarjev treba sistemsko nadgraditi standarde načrtovanja kolesarske infrastrukture kot tudi pravil v cestnem prometu, kar bo ob uvajanju ustreznih izobraževalnih programov na področju prometne vzgoje privedlo do zvišanja kulture vožnje in večje strpnosti med udeleženci v prometu.
 

Alternativa javnemu prevozu


Drugi pomemben dejavnik je usklajevanje in načrtovanje dnevnih poti, kar lahko v Sloveniji, ob prednostnem strateškem pristopu k razvoju kakovostne storitve javnega potniškega prometa, pomeni dobro alternativo prevozu z osebnimi avtomobili.
Tretji vidik pa je pri nas šele na začetku – to so finančne spodbude pri promociji kolesarjenja, tako pri nakupu električnih koles kot pri nadomestilu za prihod v službo s kolesom, ko delodajalci stimulirajo kolesarjenje, ker zdravi in aktivni zaposleni pomenijo večjo dodano vrednost za podjetje in družbo, saj je lahko kolesarjenje poleg hoje pomemben ukrep za izboljšanje fizične aktivnosti prebivalstva, kar posledično zmanjšuje stroške v zdravstvu.

Kolesarjenje ima tudi pozitiven okoljski in prostorski vidik, z manjšim obremenjevanjem okolja glede izpustov toplogrednih plinov in z manjšim zasedanjem površin, kar pomeni več prostora za načrtovanje kakovostnejšega javnega prostora. Če dodamo še kolesarski turizem in kolesarsko industrijo, ki ima v Sloveniji tradicijo in možnosti za razvoj, so tako predstavljeni vsi pomembnejši elementi, nanizani v osnutku nacionalne kolesarske strategije, ki bi jo glede na pozitivne odzive strank med predvolilno kampanjo lahko dobili v naslednjem mandatu, ugotavlja Žižek.
 

Pripelji srečo v službo


Od 14. maja do 8. junija poteka nacionalna pobuda Pripelji srečo v službo, ki jo organizirata Slovenska kolesarska mreža in urbanistični inštitut ob podpori gospodarske zbornice in ministrstva za infrastrukturo. Pobuda spodbuja kolesarjenje na delo, s tem pa posredno osrečuje vse tiste, ki so vključeni v projekt. Kolesarjenje namreč ugodno vpliva na občutek sreče, s tem pa povečuje tudi delovno učinkovitost in izboljšuje odnose s sodelavci, so zapisali organizatorji. V pobudi lahko sodelujejo kolesarske trojke in posamezniki.

Za veselje zaposlenih kolesarjev pa se trudijo tudi podjetja, ki se potegujejo za certifikat Kolesarjem prijazno delovno mesto. Poleg kakovostne kolesarske infrastrukture so razmere, ki jih zagotavlja delodajalec na lokaciji dela, ključni pri odločitvi za opravljanje poti na delo s kolesom.

Sredi maja je pri nas začel veljati pravilnik o kolesarskih povezavah, ki celovito določa državno kolesarsko omrežje oziroma kolesarske povezave, pogoje za ureditev teh povezav ter merila za njihovo razvrstitev, označitev in evidentiranje.
 

Četrt milijarde evrov za infrastrukturo


Ministrstvo za infrastrukturo je s svojimi aktivnostmi v zadnjih letih naredilo bistven premik k uresničevanju cilja – da Slovenija postane idealna dežela za kolesarski turizem. Direkcija za infrastrukturo je z veliko slovenskimi občinami že podpisala dogovore za izvedbo kolesarskih povezav in marsikje projekti že potekajo. V nekaj letih naj bi s kolesarskimi povezavami prepletli in povezali slovenske občine. Naložba je vredna nekaj manj kot 250 milijonov evrov in skoraj 60 odstotkov prispeva država. Samo letos in prihodnje leto je za ta namen v proračunu 18 milijonov.
 

Obljubljena dežela


Za slovenske kolesarje so vedno zgled razvite zahodnoevropske dežele, obljubljena dežela je zlasti Nizozemska. Njihov veleposlanik Bart Twaalfhoven je pred posvetom v državnem svetu povedal, da v deželi polderjev skoraj 27 odstotkov prevozov opravijo s kolesom, pri čemer 17 milijonov prebivalcev uporablja 23 milijonov koles, trikrat več kot avtomobilov. Temu primerno je kolesarskih poti veliko, njihova gradnja pa je precej cenejša kot pri drugi infrastrukturi.

Komentarji: