Kontaminirana preiskava Gibanja Svoboda
Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Branko Lobnikar je v petek Miho Lamuta, predsednika preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nedopustnega vmešavanja sedanje vlade v delo policije in Janševe vlade v delo državnih organov, obvestil, da odstopa kot strokovni sodelavec te komisije. Zaradi njegovega sodelovanja so se ves čas vrstili očitki in kritike – zakaj odstop torej šele zdaj?
Lobnikarjevi postavitvi za strokovnega sodelavca so namreč ves čas nasprotovali v SDS in NSi, saj se je ob odhodu Tatjane Bobnar zaradi domnevnih političnih pritiskov v delo policije še kot »njen« državni sekretar jasno postavil na stran predsednika vlade Roberta Goloba. Njegov obseg delovanja naj bi sicer res omejili le na čas Janševega vladanja in mu v času njegovega pričanja pred komisijo status zamrznili, a so mu ga nato poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice, ki imajo večino v preiskovalni komisiji, novembra odmrznili.
Odgovor na vprašanje, zakaj je Lobnikar po vsem tem odstopil šele zdaj, nakazuje dogajanje na včerajšnjem kolegiju predsednice državnega zbora, na katerem je vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec nakazala, da je Lobnikar odstopil prav na dan, ko se je o njegovem sodelovanju izrekla parlamentarna zakonodajno-pravna služba. To je zahtevala njihova poslanska skupina v času, ko je Urško Klakočar Zupančič na seji kot predsedujoči nadomeščal podpredsednik Danijel Krivec. »Kaj je gospod Lobnikar vedel, česa ni vedel, iskreno povem, ne morem komentirati in ne vem,« je odgovorila generalna sekretarka državnega zbora Uršula Tavčar Zore in potrdila, da je tudi sama že dobila mnenje.
V njem pa je vodja zakonodajno-pravne službe Nataša Voršič navedla, da glede na smiselno uporabo zakona o parlamentarni preiskavi, ki določa, da v preiskovalni komisiji ne sme sodelovati poslanec, če je preiskovanec ali priča v zadevi, enako velja tudi za strokovnega sodelavca – torej Lobnikarja.
Pravilo pa bi moralo biti naslednje – če obstajajo razlogi za izločitev na začetku postopka, oseba sploh ne bi smela sodelovati v preiskovalni komisiji. Če pa nastopijo razlogi za izločitev pozneje, mora oseba sama takoj prenehati delati v preiskovalni komisiji, predsednik komisije pa mora o tem takoj obvestiti organ, ki je osebo imenoval, s predlogom, da se jo razreši.
Na naše vprašanje, ali je odstopil zaradi tega pravnega mnenja, je Lobnikar zatrdil, da sploh ne ve, da obstaja. Da pa je med svojim delovanjem ugotovil, da je preveč zaseden z delom na fakulteti. Njegova pogodba, ki jo je državni zbor sklenil z njim kot samostojnim podjetnikom, za 60 ur na mesec, je sicer znašala največ 2400 evrov bruto na mesec.
Parlamentarna zakonodajno-pravna služba pa kot napotek Lamutovi preiskovalni komisiji poudarja še, da je institut izločitve tako pomemben pravni institut, da ima kršitev pravil o izločitvi posledice za veljavnost procesnih dejanj in postopka, v katerem so bila ta dejanja opravljena. Dejanja, ki so bila opravljena v času, ko je v postopku sodelovala oseba, ki bi morala biti izločena, nimajo pravnih učinkov in jih je treba ponoviti.
Lamut, ki ga poleg obremenjujočega Lobnikarjevega sodelovanja čakajo še očitki, da je kontaminiral preiskavo s tem, da je šefu Sove Jošku Kadivniku omogočil pregledovanje zaslišanih prič, še preden naj bi zaslišali njega, je za zdaj še bolniško odsoten.
