Korak nazaj: Brez glob za molk novinarjem

Z novim predlogom zakona o medijih, ki je še v javni razpravi, so na ministrstvu za kulturo skrajšali zakonski rok za odgovor državnim organom in drugim osebam javnega prava s sedem na največ pet delovnih dni od prejema vprašanja ter sprostili tudi zavezo, kako – do zdaj je bilo to le pisno – mora biti odgovor podan. A kar je najpomembneje, pri tem so izpustili določbe, ki predpisujejo globe za kršitelje ...

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelestnik, ki je bila do zdaj zadolžena za nadzor nad izvajanjem, podpira skrajšanje roka za odgovor, a opominja, da je bil ta že pri dosedanjih sedmih delovnih dneh pogosto kršen. Tako smo novinarji že zdaj pogosto do odgovorov prišli z žuganjem s prijavo ali celo prijavo zaradi nespoštovanja roka, za kršenje katerega je bila do zdaj določena globa od 2100 do 20.900 evrov za organ, še 500 evrov pa za odgovorno osebo. Kaj, če te določbe ne bo več? »To pomeni, da molka organa v postopku po zakonu o medijih ne bo več, saj urad informacijske pooblaščenke ne bo imel pristojnosti, da ukrepa, če zavezanci ne bodo upoštevali zakonskega roka za odgovor na vprašanja medija,« je Prelesnikova sporočila ministrstvu za kulturo in posvarila, da bodo imeli sami možnost ukrepati le še ob odločbah, vezanih izključno na odločitev o pritožbi zoper (delno) zavrnilni odgovor. Po dosedanji praksi pa so se mediji velikokrat obrnili na urad informacijske pooblaščenke, če jim zavezanci sploh niso odgovorili na vprašanja.

Znano je, da smo imeli mediji velike težave s pridobivanjem odgovorov – torej tudi takih, v katerih bi nas zavrnili – pod prejšnjo vlado, ko je urad za komuniciranje vlade vodil Uroš Urbanija, a to še zdaleč ni osamljen primer ...

Gotovo je to »velik korak nazaj« za novinarje, ugotavlja tudi informacijska pooblaščenka in predlaga, da se sedanja ureditev glede pristojnosti ohrani, še posebej pa tudi sankcioniranje.

To sicer ni edina dilema oziroma vprašljiv zapis v predlaganem zakonu o medijih – nekatere bomo v Delu še opozorili –, kako se bodo odzvali na ministrstvu za kulturo, pa še ni jasno. Na naše vprašanje danes niso odgovorili, so pa na začetku javne razprave navedli, da se bo predlog gotovo še spreminjal glede na predstavljena mnenja.

Informacijska pooblaščenka opozarja še na vprašljivo pravno varstvo, saj mora medij v pritožbenem roku, ko postopek poteka pisno, izkazati, da je na zavezanca naslovil vprašanja, kdaj jih je naslovil in da nanje v zakonskem roku ni prejel odgovora oziroma je prejel zavrnilni odgovor. Predlagajo, da se to zapiše v zakon.

Glede na zaznano prakso, ko novinarji postavljamo več vprašanj, zavezanci pa pogosto odgovorijo na splošno, torej na vsa vprašanja skupaj, ali celo napotijo na spletno stran z objavljenimi splošnimi podatki, pa informacijska pooblaščenka v svojih pripombah, naravnanih predvsem v zaščito in izboljšanje postopka ter položaja novinarjev, predlaga še, da se zapiše tudi zahteva zavezancu, da odgovori na vsako od postavljenih vprašanj.