Kot veverica v polžji hišici
Med počitnicami le nujna obnovitvena dela v bolnišnicah, a nekatere potrebujejo temeljito prenovo.
Odpri galerijo
Klinika za pljučne bolezni Golnik v sto let stari in premajhni zgradbi. Foto Delo/Blaž Račič.
Te dni nameščajo novo prezračevanje v intenzivne sobe bolnišnice na Golniku. Najtežje je bilo oskrbovati bolnike v začetku meseca, ko so morali zaradi gradbenih del zapreti sobo s šestimi posteljami z najvišjo stopnjo intenzivne oskrbe. A v skoraj sto let stari stavbi je to nujno. Dotrajanih stavb je v zdravstvu kar nekaj. Med počitnicami se izvajajo nujna dela.
Bolnišnica za pljučne bolezni na Golniku je najprej sklenila pogodbo za rekonstrukcijo prezračevanja v vrednosti 55 tisoč evrov, nekaj dni za tem pa še za dodatnih 6.066 evrov. Za izvedbo delo so najeli podjetje Arba plus iz Trzina. Ko so njihovi delavci odprli strop, se je izkazalo, da je treba znotraj dodatno še nekaj popraviti. To je razlog za aneks k prvi pogodbi, je povedal Aleš Rozman, direktor bolnišnice, in ne izogibanje razpisu skozi javno naročilo male vrednosti. Dela prve faze bodo trajala skoraj celo poletje, ko je bolnikov praviloma manj. V tem času potekajo nujna dela tudi v drugih bolnišnicah.
Stare stavbe imajo svoje skrivnosti in omejitve. "Naša dejavnost, zdravljenje pljučnih bolnikov, je ujeta v neustrezno anatomijo zgradbe. Kot bi veverica živela v polžji hišici. Prihajamo do točke, ko bo nujna generalna obnova stavbe, ki je bila zgrajena leta 1921. A tega ne moremo z lastnimi sredstvi. Z lastnimi sredstvi financiramo, kar je zares nujno," pravi Rozman.
Gre za dejstvo, da morajo vse bolnišnice po zakonu nakazati 20 odstotkov sredstev za amortizacijo, ki jih imajo priznane v ceni storitev, na račun ministrstva za zdravje, to pa nato tako zbrana skupna sredstva usmerja po svojih presojah nazaj v bolnišnice. To je povsem drugače kot v drugih razvitih državah, kjer sta gradnja bolnišničnih stavb in njihova obnova strošek splošnega proračuna. Slovenija je s tremi odstotki denarja, ki jih za zdravstvo daje splošni proračun, na repu evropskih držav, je pred tremi leti ugotovila mednarodna komisija, ki jo je najela Slovenija, da prouči razloge za težave zdravstva. To je ena največjih tegob.
Zato ima veliko bolnišnic tudi težave s stavbami. Kar nekaj stavb je starih več kot sto let ali okoli sto let, a niso zadostno sproti obnavljane. Tako je UKC Ljubljana izračunal, da so stavbe 87-odstotno iztrošene, za nujno obnovo skupaj z opremo potrebuje v naslednjih petih letih 200 milijonov evrov. UKC Maribor potrebuje 130 milijonov evrov, na Golnik še računa, po a gre za nekaj milijonov evrovnekaj milijonov evrov. Velika težava UKC so tudi operacijske dvorane, ki jih je premalo.
Bolnišnice del denarja državi, namesto država bolnišnicam
Bolnišnica za pljučne bolezni na Golniku je najprej sklenila pogodbo za rekonstrukcijo prezračevanja v vrednosti 55 tisoč evrov, nekaj dni za tem pa še za dodatnih 6.066 evrov. Za izvedbo delo so najeli podjetje Arba plus iz Trzina. Ko so njihovi delavci odprli strop, se je izkazalo, da je treba znotraj dodatno še nekaj popraviti. To je razlog za aneks k prvi pogodbi, je povedal Aleš Rozman, direktor bolnišnice, in ne izogibanje razpisu skozi javno naročilo male vrednosti. Dela prve faze bodo trajala skoraj celo poletje, ko je bolnikov praviloma manj. V tem času potekajo nujna dela tudi v drugih bolnišnicah.
Stare stavbe imajo svoje skrivnosti in omejitve. "Naša dejavnost, zdravljenje pljučnih bolnikov, je ujeta v neustrezno anatomijo zgradbe. Kot bi veverica živela v polžji hišici. Prihajamo do točke, ko bo nujna generalna obnova stavbe, ki je bila zgrajena leta 1921. A tega ne moremo z lastnimi sredstvi. Z lastnimi sredstvi financiramo, kar je zares nujno," pravi Rozman.
Gre za dejstvo, da morajo vse bolnišnice po zakonu nakazati 20 odstotkov sredstev za amortizacijo, ki jih imajo priznane v ceni storitev, na račun ministrstva za zdravje, to pa nato tako zbrana skupna sredstva usmerja po svojih presojah nazaj v bolnišnice. To je povsem drugače kot v drugih razvitih državah, kjer sta gradnja bolnišničnih stavb in njihova obnova strošek splošnega proračuna. Slovenija je s tremi odstotki denarja, ki jih za zdravstvo daje splošni proračun, na repu evropskih držav, je pred tremi leti ugotovila mednarodna komisija, ki jo je najela Slovenija, da prouči razloge za težave zdravstva. To je ena največjih tegob.
Stotine milijonov potrebnih za obnovo bolnišnic
Zato ima veliko bolnišnic tudi težave s stavbami. Kar nekaj stavb je starih več kot sto let ali okoli sto let, a niso zadostno sproti obnavljane. Tako je UKC Ljubljana izračunal, da so stavbe 87-odstotno iztrošene, za nujno obnovo skupaj z opremo potrebuje v naslednjih petih letih 200 milijonov evrov. UKC Maribor potrebuje 130 milijonov evrov, na Golnik še računa, po a gre za nekaj milijonov evrovnekaj milijonov evrov. Velika težava UKC so tudi operacijske dvorane, ki jih je premalo.
