Kriminalisti, ki preiskujejo svoje, s trajnim mandatom
Novela zakona predvideva, da policisti posebnega oddelka specializiranega državnega tožilstva ne bodo več imenovani za le štiri leta.
Odpri galerijo
Sumov kaznivih dejanj, ki naj bi jih storili policisti, že več let ne preiskujejo na policiji, ampak na posebnem oddelku specializiranega tožilstva. FOTO: Blaž Samec/Delo
Da se preiskovanje kaznivih dejanj, ki so jih, denimo, osumljeni policisti, opravi objektivno in nepristransko, že več let skrbi posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva. Do zdaj so imeli policisti, ki so del te posebne enote, štiriletni mandat, po novem predlogu pa bi imeli trajnega.
Učinkovit nadzor nad delom represivnih organov je eden od temeljev zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Državljani lahko krivice, ki se jim zgodijo zaradi ravnanj policije, dokažejo s pritožbo, ki jo obravnavajo v posebnem postopku, če so kršitve hujše ali gre za znake kaznivega dejanja, se začne predkazenski postopek. Preiskava je opravljena tudi, če policija sama zazna kaznivo dejanje v svojih vrstah ali pa jih na to opozorijo drugi.
Do konca leta 2007 je policija preiskovala sama sebe, čeprav so bile za to zadolžene posebne službe znotraj policije. A je bil tudi s tem po mnenju več sodnih odločb vzpostavljen dvom o videzu nepristranskosti, zato je zakonodajalec na to področje temeljito posegel.
Sumov takšnih kaznivih dejanj zato že več let ne preiskujejo policisti oziroma kriminalisti sami, ampak postopek prevzame posebni oddelek, ki je od leta 2012 samostojna posebna enota specializiranega državnega tožilstva. Pod njihovo okrilje spadajo še preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih opravijo pripadniki vojaške policije s pooblastili policije v predkazenskem postopku, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva. Namen ustanovitve posebnega oddelka je bil zagotoviti neodvisno, nepristransko, pravočasno, pregledno, temeljito in učinkovito preiskovanje teh kaznivih dejanj.
Ker so pri nas v fazi predkazenskega postopka vključeni organi odkrivanja (policija) in pregona (tožilstvo), tudi v posebnem oddelku specializiranega tožilstva delajo policisti oziroma kriminalisti, ki jih za dobo štirih let premestijo s policije na tožilstvo. V tem pa se je pokazala kar velika težava. Po štirih letih preiskovanja »svojih« so se spet lahko vrnili v policijo, kjer pa jih posamezniki morda niso bili najbolj veseli. Teoretično se lahko zgodi, da je bil kriminalist, ki se je vrnil iz posebnega oddelka na policijo, hierarhično razporejen pod vodjo, ki ga je v preteklosti preiskoval zaradi sumov kaznivih dejanj.
Mojca Gruden, vodja posebnega oddelka, nam je pojasnila, da so zato predlagali trajno premestitev na posebni oddelek, kar novela zakona, ki je v medresorskem usklajevanju, tudi vsebuje. Če so jim sledili pri trajnem mandatu, pa za zdaj niso povsem uslišane prošnje po številu kriminalistov. Trenutno jih imajo sedem, predlog je, da bi jih imeli osem, po sedanjem predlogu spremembe zakona pa jim jih »pripada« šest.
Ker gre lahko tudi pri preiskavi uradnih oseb s posebnimi pooblastili kaj narobe v predkazenskem postopku, so seveda zoper delo policistov posebnega oddelka mogoče pritožbe. V predlogu sprememb in dopolnitev zakona o državnem tožilstvu je zdaj predvideno dvostopenjsko odločanje o pritožbah zoper delo policistov. Tako bo, če bo predlog sprejet, o pritožbah na prvi stopnji odločal vodja posebnega oddelka, na drugi stopnji pa komisija vrhovnega državnega tožilstva.
Učinkovit nadzor nad delom represivnih organov je eden od temeljev zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Državljani lahko krivice, ki se jim zgodijo zaradi ravnanj policije, dokažejo s pritožbo, ki jo obravnavajo v posebnem postopku, če so kršitve hujše ali gre za znake kaznivega dejanja, se začne predkazenski postopek. Preiskava je opravljena tudi, če policija sama zazna kaznivo dejanje v svojih vrstah ali pa jih na to opozorijo drugi.
Dvom o nepristranskosti
Do konca leta 2007 je policija preiskovala sama sebe, čeprav so bile za to zadolžene posebne službe znotraj policije. A je bil tudi s tem po mnenju več sodnih odločb vzpostavljen dvom o videzu nepristranskosti, zato je zakonodajalec na to področje temeljito posegel.
Posebni oddelek je temelj za učinkovit in neodvisen pregon policistov.
Sumov takšnih kaznivih dejanj zato že več let ne preiskujejo policisti oziroma kriminalisti sami, ampak postopek prevzame posebni oddelek, ki je od leta 2012 samostojna posebna enota specializiranega državnega tožilstva. Pod njihovo okrilje spadajo še preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih opravijo pripadniki vojaške policije s pooblastili policije v predkazenskem postopku, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva. Namen ustanovitve posebnega oddelka je bil zagotoviti neodvisno, nepristransko, pravočasno, pregledno, temeljito in učinkovito preiskovanje teh kaznivih dejanj.
Ker so pri nas v fazi predkazenskega postopka vključeni organi odkrivanja (policija) in pregona (tožilstvo), tudi v posebnem oddelku specializiranega tožilstva delajo policisti oziroma kriminalisti, ki jih za dobo štirih let premestijo s policije na tožilstvo. V tem pa se je pokazala kar velika težava. Po štirih letih preiskovanja »svojih« so se spet lahko vrnili v policijo, kjer pa jih posamezniki morda niso bili najbolj veseli. Teoretično se lahko zgodi, da je bil kriminalist, ki se je vrnil iz posebnega oddelka na policijo, hierarhično razporejen pod vodjo, ki ga je v preteklosti preiskoval zaradi sumov kaznivih dejanj.
Spremembe tudi pri obravnavi pritožb
Mojca Gruden, vodja posebnega oddelka, nam je pojasnila, da so zato predlagali trajno premestitev na posebni oddelek, kar novela zakona, ki je v medresorskem usklajevanju, tudi vsebuje. Če so jim sledili pri trajnem mandatu, pa za zdaj niso povsem uslišane prošnje po številu kriminalistov. Trenutno jih imajo sedem, predlog je, da bi jih imeli osem, po sedanjem predlogu spremembe zakona pa jim jih »pripada« šest.
Ker gre lahko tudi pri preiskavi uradnih oseb s posebnimi pooblastili kaj narobe v predkazenskem postopku, so seveda zoper delo policistov posebnega oddelka mogoče pritožbe. V predlogu sprememb in dopolnitev zakona o državnem tožilstvu je zdaj predvideno dvostopenjsko odločanje o pritožbah zoper delo policistov. Tako bo, če bo predlog sprejet, o pritožbah na prvi stopnji odločal vodja posebnega oddelka, na drugi stopnji pa komisija vrhovnega državnega tožilstva.
