Ljubljanski UKC je za paciente varno okolje
»Mogoče bi lahko zdravnik pacientu kdaj namenil tudi kakšno besedo več in z njim izmenjal kakšno zgodbo,« si je ob nedeljskem svetovnem dnevu varnosti pacientov zaželel Aleš Rode, ledvični bolnik, ki na dializo hodi dvakrat tedensko in pogreša »pristen stik« z zdravniki.
Ne glede na to je po oceni generalnega direktorja UKC Ljubljana dr. Marka Juga njihovo okolje za pacienta »izjemno varno«. Še več: »Varnost bolnikov je v medicini ključna. Prvo načelo zdravljenja pacienta je ne delati škode in to pomeni zagotavljati varnost.« A to je le eden od »principov«, ki jim v UKC posvečajo vso pozornost, je dodal; druga dva sta dostojnost in zdravje pacienta. Pa vendar v trenutni situaciji, ko ob pomanjkanju kadra obravnavajo veliko število bolnikov, včasih prihaja do stisk.
Za njihovo premagovanje in iskanje »lastnih šibkih točk« je na voljo soba pobega. Zanjo je generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije Gregor Cuzak dejal, da v njej spoznaš, »da je že obisk bolnika kompleksna operacija«.
Sicer pa se stroka strinja, da lahko tudi bolniki pripomorejo k lastni varnosti, če le razumejo svojo bolezen, diagnozo in terapijo, kar pomeni, da zaupajo strokovnjakom, da jih opozorijo tudi na morebitne napake in da se zavedajo, da bo po odpustu iz bolnišnice kakovost njihovega zdravljenja odvisna tudi od njihovega ravnanja. V sami Zvezi si prizadevajo tudi za ločevanje med napakami v zdravstvu in krivdo. Napaka po Cuzaku pomeni dvojno priložnost: da jo priznamo in se iz nje tudi nekaj naučimo. Pri nas odnos med napako in krivdo še vedno šepa, saj bi glede na število zdravstvenih storitev pričakovali, da bi na ministrstvu za zdravje beležili 20.000 in ne le sto prijav napak na leto, kot je primer zdaj.
V UKC po Jugovih navedbah beležijo okrog dvajset »odklonov« dnevno; po večini gre za manjše napake, je zagotovil.
Pogrešajo povratne informacije
Odgovor na vprašanje, kako opolnomočiti paciente in zdravstvene delavce, da se bodo slišali in s tem zagotovili varno, kakovostno, strokovno in optimalno zdravstveno obravnavo, so na razpravi iskali oboji. Primer dobrega sodelovanja s stroko, to je s hematologi in onkologi, je združenje bolnikov z limfomom in levkemijo. Kot pravi predsednica Kristina Modic, je eden najhitrejših pristopov do zdravnika oziroma celostne rehabilitacije teh bolnikov rezultat dobrega sodelovanja. To je nepogrešljivo tudi v primeru pacientov, zasvojenih z alkoholom, se strinja Natalija Soršak iz društva Žarek upanja: »Pri najbolj osnovni življenjski situaciji se dogaja, da pacient ne razume, kaj mu sporoča zdravnik.«
Pomen sodelovanja pacientov pri zdravljenju je v en stavek strnil dr. Rok Acceto, rekoč: »Minili so časi, ko pacient ni smel sodelovati, ko se je na vizitah govorilo latinsko in so se diagnoze pisale v latinščini, da pacient ja ne bi česa razumel.« »Veliko je še smrti in slabih izhodov zdravljenja zaradi procesnih napak, ki bi jih lahko preprečili,« je dodal.
Po podatkih Jelke Mlakar, pooblaščenke za varnost, dobijo v UKC na milijon obravnavanih pacientov letno komaj 14 odstotkov povratnih informacij. Večji odziv si obetajo od novosti, ki jo vpeljujejo: vprašalnika, ki ga bo vsak pacient v tednu dni po odpustu prejel na dom. Pred dnevi so izdali brošuro s preprostimi ukrepi za varnost v času hospitalizacije; pet korakov, ki jih lahko pacient sam stori za večjo varnost, je pojasnjenih v posebni zloženki, na mizi dr. Juga pa je tudi že pobuda o obuditvi sveta pacientov, ki je kmalu po ustanovitvi v 2011 prenehal delovati. Sveti pacientov so v tujini stalna praksa; zato bi jih bilo smiselno obuditi tudi pri nas, se je strinjalo celotno omizje razpravljavcev.
SZO je 17. september razglasila za svetovni dan varnosti pacientov.
Geslo letošnjega dneva se glasi Glas pacientu.
Za ločevanje napak v zdravstvu od krivde bo treba pri nas še veliko storiti.
