Manj ko otroci gledajo v pametne naprave, bolje je
Nacionalna priporočila za uporabo zaslonov so namenjena staršem in strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki.
Odpri galerijo
Med epidemijo se je število mladoletnih uporabnikov pametnih naprav skokovito povečalo, zato so priporočila o uporabi zaslonov zelo aktualna.
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
V zadnjih letih se pediatri pri svojem delu vse pogosteje srečujejo z otroki in mladostniki, ki imajo zaradi neprimerne uporabe naprav z zasloni različne težave. Izstopajo predvsem predšolski otroci, pri katerih se odstopanja pokažejo že zgodaj v razvoju, zato so strokovnjaki ocenili, da je skrajni čas za ukrepanje.
Medtem ko je marsikje v tujini ozaveščenost o tveganjih prezgodnje čezmerne uporabe zaslonov že precej razvita in imajo v zvezi s tem že več let oblikovane tudi smernice, so se zdaj v zvezi s tem začele zadeve premikati tudi pri nas.
Nastale so namreč prve nacionalne Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Pobudniki so bili primarni pediatri sekcije za primarno pediatrijo, nastajale pa so tudi pod okriljem odbora za osnovno zdravstvo na zdravniški zbornici. V delovno skupino so povabili strokovnjake z različnih področij, da bi tematiko temeljito obdelali z različnih vidikov. Ključno se jim je zdelo, da so smernice napisane na podlagi podatkov iz raziskav in soglasja različnih strok. Če bo torej starše zanimalo, koliko je njihov otrok lahko pred zaslonom, bodo zdaj na različnih mestih dobili ista priporočila.
V dokumentu, ki bo širše dostopen od ponedeljka, so predstavljena časovna priporočila za uporabo zaslonov v prostem času, priporočila za uporabo zaslonov v vrtcih, šolah in med poukom na daljavo. Opisane so zdrave (družinske) navade uporabe zaslonov, znaki čezmerne uporabe, ki že zahtevajo strokovno pomoč in škodljivi dogodki, povezani z uporabo interneta.
Publikacija bo torej pomagala staršem, ki so zdaj zbegani glede tega, kdaj je treba pri uporabi pametnih naprav postaviti mejo. Nekateri od njih skladno s tehnološkim napredkom menijo, da zasloni otrokom sploh ne škodijo in da se morajo nanje navaditi, drugi jim jih prepovedujejo. Strokovne smernice so zato v tej zmedi več kot dobrodošle.
Predstavljajo namreč osnovo, na podlagi katere bodo starši lahko lažje sprejemali odločitve in ne bodo imeli slabe vesti, ker otroku v prvi triadi osnovne šole ne bodo kupili telefona ali ure s pametnimi funkcijami.
Avtorji priporočil poudarjajo, da sta poleg časa, preživetega pred zasloni, pomembna tudi vsebina, ki naj bo kakovostna in prilagojena starostnemu obdobju, ter način uporabe. Predvsem v predšolskem obdobju naj bo splošno vodilo pri uporabi zaslonov »manj je bolje«, pri otrocih z motnjami pozornosti, čezmerno telesno težo in drugimi težavami, pa naj bo uporaba prilagojena oceni strokovnjaka. Medtem ko naj otroci do drugega leta zaslonom sploh ne bi bili izpostavljeni, pa naj se pozneje čas uporabe prilagaja njihovi starosti, pri čemer strokovnjaki predlagajo točne časovne razpone. Priporočajo tudi vzpostavitev družinskih pravil uporabe zaslonov in svetujejo, da jih upoštevajo vsi družinski člani: obroki naj bodo čas brez zaslonov, določi naj se ura dneva, po kateri družinski člani zaslone ugasnejo, in mesto, kamor naprave odložijo čez noč.
Le s preudarnim ravnanjem bo otrokom namreč mogoče pomagati, da ne bodo zdrsnili v čezmerno uporabo in postali odvisni. Po ameriških podatkih otroci od rojstva do osmega leta starosti zaslone uporabljajo povprečno 2,5 ure na dan. O razširjenosti uporabe v Sloveniji je malo podatkov, a bi takšne raziskave nujno potrebovali za načrtovanje nadaljnjih preventivnih aktivnosti.
Medtem ko je marsikje v tujini ozaveščenost o tveganjih prezgodnje čezmerne uporabe zaslonov že precej razvita in imajo v zvezi s tem že več let oblikovane tudi smernice, so se zdaj v zvezi s tem začele zadeve premikati tudi pri nas.
Nastale so namreč prve nacionalne Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Pobudniki so bili primarni pediatri sekcije za primarno pediatrijo, nastajale pa so tudi pod okriljem odbora za osnovno zdravstvo na zdravniški zbornici. V delovno skupino so povabili strokovnjake z različnih področij, da bi tematiko temeljito obdelali z različnih vidikov. Ključno se jim je zdelo, da so smernice napisane na podlagi podatkov iz raziskav in soglasja različnih strok. Če bo torej starše zanimalo, koliko je njihov otrok lahko pred zaslonom, bodo zdaj na različnih mestih dobili ista priporočila.
Vodnik v poplavi informacij
V dokumentu, ki bo širše dostopen od ponedeljka, so predstavljena časovna priporočila za uporabo zaslonov v prostem času, priporočila za uporabo zaslonov v vrtcih, šolah in med poukom na daljavo. Opisane so zdrave (družinske) navade uporabe zaslonov, znaki čezmerne uporabe, ki že zahtevajo strokovno pomoč in škodljivi dogodki, povezani z uporabo interneta.
Publikacija bo torej pomagala staršem, ki so zdaj zbegani glede tega, kdaj je treba pri uporabi pametnih naprav postaviti mejo. Nekateri od njih skladno s tehnološkim napredkom menijo, da zasloni otrokom sploh ne škodijo in da se morajo nanje navaditi, drugi jim jih prepovedujejo. Strokovne smernice so zato v tej zmedi več kot dobrodošle.
Predstavljajo namreč osnovo, na podlagi katere bodo starši lahko lažje sprejemali odločitve in ne bodo imeli slabe vesti, ker otroku v prvi triadi osnovne šole ne bodo kupili telefona ali ure s pametnimi funkcijami.
Pomanjkanje raziskav o razširjenosti problematike
Avtorji priporočil poudarjajo, da sta poleg časa, preživetega pred zasloni, pomembna tudi vsebina, ki naj bo kakovostna in prilagojena starostnemu obdobju, ter način uporabe. Predvsem v predšolskem obdobju naj bo splošno vodilo pri uporabi zaslonov »manj je bolje«, pri otrocih z motnjami pozornosti, čezmerno telesno težo in drugimi težavami, pa naj bo uporaba prilagojena oceni strokovnjaka. Medtem ko naj otroci do drugega leta zaslonom sploh ne bi bili izpostavljeni, pa naj se pozneje čas uporabe prilagaja njihovi starosti, pri čemer strokovnjaki predlagajo točne časovne razpone. Priporočajo tudi vzpostavitev družinskih pravil uporabe zaslonov in svetujejo, da jih upoštevajo vsi družinski člani: obroki naj bodo čas brez zaslonov, določi naj se ura dneva, po kateri družinski člani zaslone ugasnejo, in mesto, kamor naprave odložijo čez noč.
Le s preudarnim ravnanjem bo otrokom namreč mogoče pomagati, da ne bodo zdrsnili v čezmerno uporabo in postali odvisni. Po ameriških podatkih otroci od rojstva do osmega leta starosti zaslone uporabljajo povprečno 2,5 ure na dan. O razširjenosti uporabe v Sloveniji je malo podatkov, a bi takšne raziskave nujno potrebovali za načrtovanje nadaljnjih preventivnih aktivnosti.
