Mark Boris Andrijanič, kandidat za ministra za digitalno preobrazbo
Andrijanič je univerzitetni diplomirani pravnik z diplomo Pravne fakultete v Ljubljani, na Univerzi v Oxfordu pa je pridobil naziv Master of Public Policy.
Odpri galerijo
Mark Boris Andrijanič, nekoč zaposlen v Uberju, zdaj ga je premier Janša predlagal za ministra za digitalno preobrazbo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Predsednik vlade Janez Janša je danes v DZ posredoval predlog, da Mark Boris Andrijanič postane minister brez resorja, ki bo usklajeval delo ministrstev pri digitalni preobrazbi Slovenije ter vodil službo vlade za digitalno preobrazbo, ki se ustanavlja v ta namen, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Predsednik vlade ob tem predlaga, da se postopek imenovanja ministra opravi čim prej in skladno s poslovnikom državnega zbora.
Po zakonu o vladi lahko ima vlada poleg ministra brez resorja, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil. Vlada že ima ministra brez resorja, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Andrijanič je univerzitetni diplomirani pravnik, diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani, na Univerzi v Oxfordu pa je pridobil naziv Master of Public Policy (MPP). Med letoma 2016 in 2021 je bil zaposlen pri tehnološkemu podjetju Uber, kjer je bil direktor za korporativne zadeve v Srednji in Vzhodni Evropi, so navedli v kabinetu.
Andrijanič od aprila letos vodi strateški svet za digitalizacijo pri vladi. Strateški svet je 22. junija predstavil prvi paket ukrepov digitalizacije, v katerem je 40 rešitev za digitalizacijo javne uprave, zdravstva, izobraževanja in gospodarstva. V junijskem intervjuju za Delo je Andrijanič ocenil za nujno, da digitalni preboj postane stvar širšega političnega in družbenega konsenza: »To mora biti tema, ki združuje, kot sta nas združila osamosvojitev pred 30 leti ali pa vstop v EU in Nato leta 2004. Zato si želim, da bodo tudi prihodnje vlade izvajale predlagane ukrepe, saj jih veliko ni uresničljivih do konca tega mandata.«
Digitalizacija je ena od prioritet načrta za okrevanje in odpornost, po katerem naj bi Slovenija iz evropskega mehanizma za okrevanje prejela 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. V načrtu, ki ga je Evropska komisija že odobrila, morajo pa ga še države članice, je za uresničevanje zelenih ciljev predvidenih 42,4 odstotka sredstev, za uresničevanje digitalnih ciljev pa 21,4 odstotka sredstev.
Z digitalizacijo je povezanih več ključnih naložb v načrtu, med njimi za digitalizacijo železniške infrastrukture, posodobitev izobraževanja, digitalno javno upravo, za infrastrukturo na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, za e-zdravje in za širokopasovne povezave.
Predsednik vlade ob tem predlaga, da se postopek imenovanja ministra opravi čim prej in skladno s poslovnikom državnega zbora.
Andrijanič: Globalna tehnološka tekma je velika priložnost za majhne in agilne
V nedavnem pogovoru za Delo je Andrijanič obžaloval, da precejšen del slovenske politike že desetletja izgublja čas s temami, ki niso bistvene za naš razvoj in blaginjo. Digitalizacija je bila žal ena izmed številnih zapostavljenih tem, je dodal, zaradi česar smo na tem področju pod evropskim povprečjem. Dejstvo, da je bil prvi strateški svet za digitalizacijo v naši zgodovini ustanovljen šele leta 2021, je za Andrijaniča »precej zgovorno«. Globalna tehnološka tekma je po njegovem velika priložnost za majhne in agilne, a ne prizanaša počasnim in neodločnim.
V nedavnem pogovoru za Delo je Andrijanič obžaloval, da precejšen del slovenske politike že desetletja izgublja čas s temami, ki niso bistvene za naš razvoj in blaginjo. Digitalizacija je bila žal ena izmed številnih zapostavljenih tem, je dodal, zaradi česar smo na tem področju pod evropskim povprečjem. Dejstvo, da je bil prvi strateški svet za digitalizacijo v naši zgodovini ustanovljen šele leta 2021, je za Andrijaniča »precej zgovorno«. Globalna tehnološka tekma je po njegovem velika priložnost za majhne in agilne, a ne prizanaša počasnim in neodločnim.
Po zakonu o vladi lahko ima vlada poleg ministra brez resorja, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil. Vlada že ima ministra brez resorja, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Kdo je Mark Boris Andrijanič?
Andrijanič je univerzitetni diplomirani pravnik, diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani, na Univerzi v Oxfordu pa je pridobil naziv Master of Public Policy (MPP). Med letoma 2016 in 2021 je bil zaposlen pri tehnološkemu podjetju Uber, kjer je bil direktor za korporativne zadeve v Srednji in Vzhodni Evropi, so navedli v kabinetu.
Andrijanič od aprila letos vodi strateški svet za digitalizacijo pri vladi. Strateški svet je 22. junija predstavil prvi paket ukrepov digitalizacije, v katerem je 40 rešitev za digitalizacijo javne uprave, zdravstva, izobraževanja in gospodarstva. V junijskem intervjuju za Delo je Andrijanič ocenil za nujno, da digitalni preboj postane stvar širšega političnega in družbenega konsenza: »To mora biti tema, ki združuje, kot sta nas združila osamosvojitev pred 30 leti ali pa vstop v EU in Nato leta 2004. Zato si želim, da bodo tudi prihodnje vlade izvajale predlagane ukrepe, saj jih veliko ni uresničljivih do konca tega mandata.«
Edina pozitivna stvar tega, da zaostajamo na evropski lestvici digitalne razvitosti, je ta, da se lahko učimo od drugih, ne ponavljamo njihovih napak in v svoje okolje prenašamo najboljše tuje prakse. Kar nekaj naših predlogov, kot sta recimo e-osebna izkaznica in status digitalnih nomadov, sledi rešitvam, ki že odlično delujejo v državah, kot so Avstrija, Belgija, Estonija, Nizozemska in Hrvaška.
Mark Boris Andrijanič za Delo
Mark Boris Andrijanič za Delo
Digitalizacija je ena od prioritet načrta za okrevanje in odpornost, po katerem naj bi Slovenija iz evropskega mehanizma za okrevanje prejela 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. V načrtu, ki ga je Evropska komisija že odobrila, morajo pa ga še države članice, je za uresničevanje zelenih ciljev predvidenih 42,4 odstotka sredstev, za uresničevanje digitalnih ciljev pa 21,4 odstotka sredstev.
Z digitalizacijo je povezanih več ključnih naložb v načrtu, med njimi za digitalizacijo železniške infrastrukture, posodobitev izobraževanja, digitalno javno upravo, za infrastrukturo na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, za e-zdravje in za širokopasovne povezave.
