Med smrtjo spleta in preživetjem avtorjev
Digitalna obramba: Za glavni tok v EU je sprejetje reforme avtorskih pravic sicer velik uspeh, a povsem negotovo je, kako bo delovala v praksi.
Odpri galerijo
Na muhi zagovornikov reforme so bila predvsem velika ameriška podjetja (Google, Facebook, Youtube), ki imajo po njihovem mnenju od neurejenih razmer in vztrajanja pri statusu quo izjemne finančne koristi. FOTO: Reuters
Strasbourg – Odločitev evropskega parlamenta o reformi avtorskih pravic je ena od najodmevnejših v njegovem petletnem mandatu. A posledice nove ureditve, ki bolje varuje tradicionalne akterje, na prihodnji razvoj na digitalnem področju se bodo pokazale šele v prihodnjih letih.
Na muhi zagovornikov reforme so bila predvsem velika ameriška podjetja (Google, Facebook, Youtube), ki da imajo od neurejenih razmer in vztrajanja pri statusu quo izjemne finančne koristi. Tudi v blagajnah založnikov in navsezadnje plačilnih listah časnikarjev naj bi se po novem zbralo več denarja, ker bo širjenje njihovih del v digitalnem svetu urejeno in plačano. Izvršna direktorica Evropskega založniškega sveta Angela Mills Wade je prepričana, da bo reforma omogočila prihodnje naložbe v profesionalno novinarstvo.
V evropski komisiji so odločitev postavili v kontekst ključnih odločitev v obdobju predsednika Jean-Clauda Junckerja: zapiranje davčnih lukenj, bitke proti tujemu vpletanju na volitvah, varstvo osebnih podatkov. »Evropa vrača nadzor v svoje roke,« se je z namigovanjem na slogan britanskih zagovornikov brexita v tvitu pošalil Junckerjev glasnik Margaritis Schinas. Kreativna industrija, ki naj bi bila z direktivo po oceni Bruslja okrepljena, zaposluje v EU 11,65 milijona ljudi, ustvarja 6,8 odstotka BDP in je vredna 915 milijard na leto.
Mračen dan za internet ali zmaga kreativne industrije?
Direktiva ni idealna: nekatere to moti, druge ne
Evropski poslanci sprejeli predlog direktive o avtorskih pravicah
Najbolj kočljiva tema je vprašanje 13. člena direktive. V njem je predvideno, da bodo spletne platforme, kakršna je youtube, same morale preprečevati, da uporabniki ne bodo nalagali avtorsko zaščitenih vsebin. Nasprotniki trdijo, da se za doseganje tega cilja ne bo mogoče izogniti razvpitim filtrom za nalaganje (upload filtri).
Tarča številnih kritik je še 11. člen, ki bo časopisnim založnikom zagotovil več prihodkov, ker bodo novičarski agregati, denimo Google News, morali plačevati, če bodo v svojih iskalnikih objavljali kaj več kot le povezavo in osnovni povzetek vsebine člankov. Nasprotniki trdijo, da tak sistem v praksi ne more delovati in da bi že tako ščitil le največje.
Razplet je bil še danes negotov, saj so bile politične skupine notranje razdeljene. V obeh največjih skupinah, ljudski stranki (EPP) in socialistih, so sicer prevladovali zagovorniki reforme, a v lastnih vrstah so imeli številne »odpadnike«. To se je pokazalo tudi pri slovenskih poslancih iz vrst EPP. Dva slovenska poslanca EPP, Franc Bogovič (SLS) in Lojze Peterle (NSi), sta reformo podprla, Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver (vsi trije SDS) pa so glasovali proti. Proti sta bila tudi Tanja Fajon (SD) in Igor Šoltes (Zeleni). Ivo Vajgl iz skupine liberalcev (Alde) je na koncu podprl reformo.
»Direktiva ne bo rešila vseh težav prevlade ameriških tehnoloških velikanov na svetu, a je vsaj začetek,« je povedal Bogovič. Prepričan je, da je reforma nujna za več pravičnosti na spletu, ki bo zagotovljena umetnikom, časnikarjem in drugim avtorjem. V SDS so ocenili, da reforma ne ščiti dovolj ustvarjalcev, pušča pa preveč nerešenih izvedbenih vprašanj.
Direktiva menda vpliva tudi na svobodno uporabo spleta, saj filtri, ki so neizogibna posledica direktive, ne ločujejo med izjemami, kot so satire, in vsebino, ki krši avtorske pravice. Direktivo bodo države članice morale prenesti v nacionalno zakonodajo.
Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo zmanjševanje sredstev za financiranje dela novinarjev v redakcijah, medtem ko komercialna podjetja povzemajo dele ali celotne medijske vsebine iz digitalnih vsebin medijskih hiš, ne da bi za to kaj plačala. Založniki zato podpiramo predlagano zakonodajo na področju varovanja avtorskih pravic na spletu. Ta je pomemben gradnik za zagotovitev obstoja medijskih založnikov ter kakovostnega in avtonomnega dela novinarjev.
Direktiva o avtorskih pravicah je pomembno poglavje v pretepu med dvema industrijama, ki zlorabljata retoriko človekovih pravic. Dokler bodo regulatorji pozabljali na svojo primarno funkcijo, bomo imeli rezultate, pri katerih so demokracija, človekove pravice in vladavina prava poteptani kot navadna birokratska ovira. Dejansko enako, kot je to glede globalne in lokalne okoljske politike, z davčnimi oazami, privatizacijami in podobno.
Osebno se o tem vprašanju ne bom izrekal, obrnite se na službo za stike z javnostjo našega ministrstva.
Pirati ocenjujemo, da glasovanje poslancev pomeni, da je evropski parlament pokleknil pred interesi velikih korporacij in založnikov. Pirati se bomo skupaj z našo evropsko poslanko Julio Redo, evropsko zvezo Evropskih Zelenih ter množico tujih in slovenskih nevladnih organizacij ter strokovnjakov borili, da te ukrepe, ki bodo imeli katastrofalne posledice tako za družbo kot tudi za same avtorje, odpravimo!
Sprejetje direktive bo omogočilo pluralnejši in bolj demokratičen splet, ki bo izenačil pravice vseh avtorjev. Direktiva zadeva samo velike platforme, zato bo Slovenija z njo pridobila, saj so vsi slovenski ponudniki majhni in ne bodo zavezani k plačevanju, pridobili pa bodo vsi slovenski ustvarjalci. Še vedno je na spletu mogoče objaviti svoje avtorsko delo, če pa nekdo objavi delo nekoga drugega, bo platforma za to morala plačati.
Slovenski režiserji in scenaristi podpiramo sprejetje direktive, ker prinaša posodobitve avtorske zakonodaje, ki je skrajno zastarela. Zakonodajno se z novimi rabami naših del na spletu še nismo začeli ukvarjati. Ključna sprememba, ki jo prinaša direktiva, je zmanjšanje razlike v vrednosti med plačilom avtorja in med zaslužki, ki jih naše delo prinaša.
Po dveh letih je direktiva kljub zelo močnemu pritisku neevropskih podjetij končno sprejeta. Čakata nas še dve leti prenosa v slovensko zakonodajo. Da bo razprava doma vroča, kaže pregled tvitov zagovornikov in nasprotnikov ureditve tega vprašanja. Avdiovizualni imetniki so dobro pripravljeni, saj že desetletje opozarjajo na sistemske anomalije in imajo predloge rešitev že napisane.
Vprašanje, ali časnik Finance podpira direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, je prepozno. Direktiva je sprejeta in treba jo bo upoštevati, jo vgraditi v poslovanje, v poslovno in zasebno uporabo interneta, navsezadnje v življenje. Zaupam v razum slovenskih pripravljavcev zakonov in parlamenta, da bo slovenski predpis na podlagi te direktive pameten. V izvorno delo avtorjev je vloženega veliko znanja, truda in časa. Delo avtorjev ni zastonj. Zaščita tega dela ter zaščita cene tega dela v materialnem in digitalnem okolju sta pomembni in nujni. Brez tega ne bo investicij v kakovostne, relevantne in pametne vsebine, ne bo raznovrstnosti, ne bo pluralizma. Veliko bo posnetkov razigranih mladih mačk in tega, kar ste skuhali ali pojedli za večerjo. Ampak s tem vaših otrok ne pripravite na življenje.
Po drugi strani pa ni nemogoče, da se bodo založniki, ki direktivi zdaj ploskajo, držali za glavo. Ne smemo pozabiti, da založniki sami damo Googlu to, kar bi zdaj radi nekateri zaračunali. Digitalni svet se ne odziva tako, kot bi si to želel evropski parlament ali drugi zakonodajalci. Odgovor na vprašanje, kako bo sprejetje evropske direktive vplivalo na avtorske pravice v digitalnem svetu, je v resnici najbrž bolj kot s samim besedilom direktive in odločitvijo evropskega parlamenta povezan s tem, kako se bosta na direktivo in uporabo odzvala Google ali Facebook. Ocene direktive bodo sorazmerne s koristmi, ki jih bomo imeli mediji, avtorji in posamezniki od direktive. Nekateri bodo imeli več koristi kot drugi, enakopravnosti ni mogoče zagotoviti.
Če bo rezultat direktive, da bo splet, kakršnega poznamo – svoboden, pluralen, koristen, drugačen, pameten prostor za razvoj idej in ljudi –, mrknil, potem bo tema tudi v evropskem parlamentu in tema med ljudmi. A grožnja se danes zdi pretirana: podjetja in multinacionalke so, čeprav temu ne verjamete, lahko družbeno odgovorna, predvsem pa racionalna, ne odrežejo veje, na kateri sedijo.
Na muhi zagovornikov reforme so bila predvsem velika ameriška podjetja (Google, Facebook, Youtube), ki da imajo od neurejenih razmer in vztrajanja pri statusu quo izjemne finančne koristi. Tudi v blagajnah založnikov in navsezadnje plačilnih listah časnikarjev naj bi se po novem zbralo več denarja, ker bo širjenje njihovih del v digitalnem svetu urejeno in plačano. Izvršna direktorica Evropskega založniškega sveta Angela Mills Wade je prepričana, da bo reforma omogočila prihodnje naložbe v profesionalno novinarstvo.
V evropski komisiji so odločitev postavili v kontekst ključnih odločitev v obdobju predsednika Jean-Clauda Junckerja: zapiranje davčnih lukenj, bitke proti tujemu vpletanju na volitvah, varstvo osebnih podatkov. »Evropa vrača nadzor v svoje roke,« se je z namigovanjem na slogan britanskih zagovornikov brexita v tvitu pošalil Junckerjev glasnik Margaritis Schinas. Kreativna industrija, ki naj bi bila z direktivo po oceni Bruslja okrepljena, zaposluje v EU 11,65 milijona ljudi, ustvarja 6,8 odstotka BDP in je vredna 915 milijard na leto.
Preberite še:
Mračen dan za internet ali zmaga kreativne industrije?
Direktiva ni idealna: nekatere to moti, druge ne
Evropski poslanci sprejeli predlog direktive o avtorskih pravicah
Vprašanje 13. člena
Najbolj kočljiva tema je vprašanje 13. člena direktive. V njem je predvideno, da bodo spletne platforme, kakršna je youtube, same morale preprečevati, da uporabniki ne bodo nalagali avtorsko zaščitenih vsebin. Nasprotniki trdijo, da se za doseganje tega cilja ne bo mogoče izogniti razvpitim filtrom za nalaganje (upload filtri).
Tarča številnih kritik je še 11. člen, ki bo časopisnim založnikom zagotovil več prihodkov, ker bodo novičarski agregati, denimo Google News, morali plačevati, če bodo v svojih iskalnikih objavljali kaj več kot le povezavo in osnovni povzetek vsebine člankov. Nasprotniki trdijo, da tak sistem v praksi ne more delovati in da bi že tako ščitil le največje.
Razplet je bil še danes negotov, saj so bile politične skupine notranje razdeljene. V obeh največjih skupinah, ljudski stranki (EPP) in socialistih, so sicer prevladovali zagovorniki reforme, a v lastnih vrstah so imeli številne »odpadnike«. To se je pokazalo tudi pri slovenskih poslancih iz vrst EPP. Dva slovenska poslanca EPP, Franc Bogovič (SLS) in Lojze Peterle (NSi), sta reformo podprla, Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver (vsi trije SDS) pa so glasovali proti. Proti sta bila tudi Tanja Fajon (SD) in Igor Šoltes (Zeleni). Ivo Vajgl iz skupine liberalcev (Alde) je na koncu podprl reformo.
Vsaj začetek
»Direktiva ne bo rešila vseh težav prevlade ameriških tehnoloških velikanov na svetu, a je vsaj začetek,« je povedal Bogovič. Prepričan je, da je reforma nujna za več pravičnosti na spletu, ki bo zagotovljena umetnikom, časnikarjem in drugim avtorjem. V SDS so ocenili, da reforma ne ščiti dovolj ustvarjalcev, pušča pa preveč nerešenih izvedbenih vprašanj.
Direktiva menda vpliva tudi na svobodno uporabo spleta, saj filtri, ki so neizogibna posledica direktive, ne ločujejo med izjemami, kot so satire, in vsebino, ki krši avtorske pravice. Direktivo bodo države članice morale prenesti v nacionalno zakonodajo.
Nataša Luša. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Nataša Luša, direktorica Dela
Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo zmanjševanje sredstev za financiranje dela novinarjev v redakcijah, medtem ko komercialna podjetja povzemajo dele ali celotne medijske vsebine iz digitalnih vsebin medijskih hiš, ne da bi za to kaj plačala. Založniki zato podpiramo predlagano zakonodajo na področju varovanja avtorskih pravic na spletu. Ta je pomemben gradnik za zagotovitev obstoja medijskih založnikov ter kakovostnega in avtonomnega dela novinarjev.
Vuk Čosić. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Vuk Čosić, digitalni umetnik in strateg
Direktiva o avtorskih pravicah je pomembno poglavje v pretepu med dvema industrijama, ki zlorabljata retoriko človekovih pravic. Dokler bodo regulatorji pozabljali na svojo primarno funkcijo, bomo imeli rezultate, pri katerih so demokracija, človekove pravice in vladavina prava poteptani kot navadna birokratska ovira. Dejansko enako, kot je to glede globalne in lokalne okoljske politike, z davčnimi oazami, privatizacijami in podobno.
Zoran Poznič. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Zoran Poznič, minister za kulturo
Osebno se o tem vprašanju ne bom izrekal, obrnite se na službo za stike z javnostjo našega ministrstva.
Rok Andrée. FOTO: Roman Šipić/Delo
Rok Andrée, predsednik Piratske stranke Slovenije
Pirati ocenjujemo, da glasovanje poslancev pomeni, da je evropski parlament pokleknil pred interesi velikih korporacij in založnikov. Pirati se bomo skupaj z našo evropsko poslanko Julio Redo, evropsko zvezo Evropskih Zelenih ter množico tujih in slovenskih nevladnih organizacij ter strokovnjakov borili, da te ukrepe, ki bodo imeli katastrofalne posledice tako za družbo kot tudi za same avtorje, odpravimo!
Luka Novak. FOTO: Roman Šipić/Delo
Luka Novak, član poslovodstva Sazor
Sprejetje direktive bo omogočilo pluralnejši in bolj demokratičen splet, ki bo izenačil pravice vseh avtorjev. Direktiva zadeva samo velike platforme, zato bo Slovenija z njo pridobila, saj so vsi slovenski ponudniki majhni in ne bodo zavezani k plačevanju, pridobili pa bodo vsi slovenski ustvarjalci. Še vedno je na spletu mogoče objaviti svoje avtorsko delo, če pa nekdo objavi delo nekoga drugega, bo platforma za to morala plačati.
Urša Menart. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Urša Menart, režiserka in predsednica Društva slovenskih režiserjev
Slovenski režiserji in scenaristi podpiramo sprejetje direktive, ker prinaša posodobitve avtorske zakonodaje, ki je skrajno zastarela. Zakonodajno se z novimi rabami naših del na spletu še nismo začeli ukvarjati. Ključna sprememba, ki jo prinaša direktiva, je zmanjšanje razlike v vrednosti med plačilom avtorja in med zaslužki, ki jih naše delo prinaša.
Gregor Štibernik. FOTO: Roman Šipić/Delo
Gregor Štibernik, direktor AIPA
Po dveh letih je direktiva kljub zelo močnemu pritisku neevropskih podjetij končno sprejeta. Čakata nas še dve leti prenosa v slovensko zakonodajo. Da bo razprava doma vroča, kaže pregled tvitov zagovornikov in nasprotnikov ureditve tega vprašanja. Avdiovizualni imetniki so dobro pripravljeni, saj že desetletje opozarjajo na sistemske anomalije in imajo predloge rešitev že napisane.
Simona Toplak. FOTO: Aleš Beno/Finance
Simona Toplak, odgovorna urednica časnika Finance
Vprašanje, ali časnik Finance podpira direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, je prepozno. Direktiva je sprejeta in treba jo bo upoštevati, jo vgraditi v poslovanje, v poslovno in zasebno uporabo interneta, navsezadnje v življenje. Zaupam v razum slovenskih pripravljavcev zakonov in parlamenta, da bo slovenski predpis na podlagi te direktive pameten. V izvorno delo avtorjev je vloženega veliko znanja, truda in časa. Delo avtorjev ni zastonj. Zaščita tega dela ter zaščita cene tega dela v materialnem in digitalnem okolju sta pomembni in nujni. Brez tega ne bo investicij v kakovostne, relevantne in pametne vsebine, ne bo raznovrstnosti, ne bo pluralizma. Veliko bo posnetkov razigranih mladih mačk in tega, kar ste skuhali ali pojedli za večerjo. Ampak s tem vaših otrok ne pripravite na življenje.
Po drugi strani pa ni nemogoče, da se bodo založniki, ki direktivi zdaj ploskajo, držali za glavo. Ne smemo pozabiti, da založniki sami damo Googlu to, kar bi zdaj radi nekateri zaračunali. Digitalni svet se ne odziva tako, kot bi si to želel evropski parlament ali drugi zakonodajalci. Odgovor na vprašanje, kako bo sprejetje evropske direktive vplivalo na avtorske pravice v digitalnem svetu, je v resnici najbrž bolj kot s samim besedilom direktive in odločitvijo evropskega parlamenta povezan s tem, kako se bosta na direktivo in uporabo odzvala Google ali Facebook. Ocene direktive bodo sorazmerne s koristmi, ki jih bomo imeli mediji, avtorji in posamezniki od direktive. Nekateri bodo imeli več koristi kot drugi, enakopravnosti ni mogoče zagotoviti.
Če bo rezultat direktive, da bo splet, kakršnega poznamo – svoboden, pluralen, koristen, drugačen, pameten prostor za razvoj idej in ljudi –, mrknil, potem bo tema tudi v evropskem parlamentu in tema med ljudmi. A grožnja se danes zdi pretirana: podjetja in multinacionalke so, čeprav temu ne verjamete, lahko družbeno odgovorna, predvsem pa racionalna, ne odrežejo veje, na kateri sedijo.
