Minimalna plača bo letos približno 1074 evrov bruto
Zvišanje minimalne plače, ki jo bo minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj, v uradnem listu objavil predvidoma 20. januarja, bo najbrž 4,9-odstotno, za kolikor so, za zdaj po še neuradnih podatkih, v zadnjem letu zrasle cene življenjskih potrebščin. Nov znesek bruto minimalne plače za letos, ki bo veljal od 1. januarja, bo 1074,43 evre.
Cigler Kralj je svojo odločitev o tem, koliko bo letos najnižje plačilo za polni delovni čas, socialnim partnerjem sporočil včeraj, po drugem posvetu z njimi na to temo. Po zakonu o minimalni plači, mora slednja, kot določa lani vzpostavljena formula, za vsaj 20 odstotkov preseči minimalne življenjske stroške, hkrati pa se letno uskladiti najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Minister se je v skladu z obstoječimi makroekonomskimi napovedmi in zaradi negotovosti, povezani z epidemijo, zlasti z novimi variantami virusa, odločil za uskladitev zneska minimalne plače v višini uradnega podatka o inflaciji v preteklem letu. Kar pomeni, da se bo s sedanjih 1024 evrov bruto, zvišala za približno 50 evrov bruto.
Minister za delo je ob tem izpostavil še, da bo k višjim neto dohodkom doprinesel tudi zakon o dohodnini, ki je še v parlamentarnem postopku - za prejemnika minimalne plače v prvem letu uveljavitve 13 evrov več neto na mesec, po štirih letih pa okoli 640 evrov več kot zdaj na leto.
Opozorila z obeh strani
Sindikati razočaranja ne skrivajo, prepričani so, da je minister prisluhnil le argumentom delodajalske strani. Njihov kompromisni predlog - med pobudo, ki so jo na ministra naslovili septembra lani, da bi se minimalna plača zvišala za desetino, in najnižjim možnim dvigom - ni bil uspešen. Opozarjali so tudi, da so bili minimalni življenjski stroški (613 evrov) izračunani leta 2017 in da jih v vseh teh letih niso usklajevali, pa tudi, da so vsi makroekonomski kazalci ugodni. »Zaradi zaostankov, ki se nabirajo, bo čez dve leti prišlo do bistveno večjega dviga. Bolje bi bilo slediti gospodarskim parametrom, ki so zelo dobri. Imamo nizko brezposelnost, pomanjkanje delavcev, napovedano visoko gospodarsko rast, pa tudi visoko produktivnost. Hkrati smo priča podražitvam, ki bodo dejansko najbolj udarile najnižji sloj zaposlenih, ki je že zdaj v težkem položaju,« je bil kritičen Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije.
Na drugi strani pa delodajalci opozarjajo, da bo že 4,9-odstotna uskladitev, v luči dviga cen energentov in surovin, posebno velik izziv za številna podjetja iz energetsko intenzivnih dejavnosti in malega gospodarstva. »Pričakujemo, da se bo država po vzoru iz leta 2021 odpovedala dodatnim prihodkom iz naslova dviga minimalne plače in bo del dviga v obliki subvencije v pavšalnem znesku 30 evrov na zaposlenega mesečno namenila najbolj prizadetim podjetjem. S tem bi ta pridobila nekaj časa za uskladitev prodajnih cen in prilagoditve poslovanja na višje stroške,« je pozval Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije.
Država je v 2021 zaradi epidemije in njenih posledic na gospodarstvo namreč prevzela del bremena lanskega dviga minimalne plače, in sicer tako, da je od januarja do junija proračun subvencioniral po 50 evrov na zaposlenega, od julija do decembra pa je bila podlaga za izračun prispevkov nižja. Državna blagajna je v prvih šestih mesecih leta 12.542 delodajalcem namenila dobrih 24 milijonov evrov, skupaj z nižjo podlago izračuna prispevkov pa naj bi bil finančni učinek na proračun okoli 40 milijonov evrov.
Na ministrstvu za delo ocenjujejo, da se število prejemnikov minimalne plače v zasebnem sektorju v zadnjih letih giblje okoli 40.000, uradnih podatkov o tem pa se v podatkovni bazi statističnega urada od januarja 2020 ne objavlja, saj zaradi spremembe njene definicije ne morejo zagotoviti ustrezne kakovosti podatkov. Pri proračunskih porabnikih pa je bilo septembra 2021 zaposlenih 25.852 ljudi, ki so zaslužili po 1024 evrov bruto na mesec.
