Mnogi menijo, da so ženske dosegle preveč, zato jih je treba prizemljiti
Osmi marec je ena od priložnosti, da se pozornost usmeri v ženske in njihovo enakopravnost, k vprašanjem, kakšna so družbena pričakovanja in koliko so še dovzetne za prevzemanje stereotipnih vlog od otroštva dalje. Za prevečkrat suhoparnimi statistikami se skriva 49,8 odstotka slovenske populacije. Z višanjem starosti se – bolj kot pri moških – zvišuje stopnja tveganja revščine pri ženskah, vsaka peta v Sloveniji je bila v preteklem letu žrtev nasilja. Enakost je na mnogih področjih zgolj črka na papirju.
Glede na rezultate svetovne raziskave, v kateri je podatke za Slovenijo prispevala Mediana, 70 odstotkov vprašanih žensk pri nas meni, da imajo pri službenih priložnostih in karieri manj priložnosti kot moški. Da na nekaterih akademijah obstajajo oddelki in katedre, kjer so v rednih delovnih razmerjih izključno oziroma v veliki večini profesorji, je pred dnevi opozorila umetnica Nika Autor ter izpostavila slikarski in kiparski oddelek Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
Njen zapis je podprla profesorica umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Beti Žerovc – v Sloveniji imamo resno težavo, ker se žensk ne sprejme na ključne pozicije, kjer bi poučevale osnovne predmete svojega poklica oziroma temeljne ateljejske predmete, pri katerih je vpliv na študent(k)e najbolj izrazit.
Na ALUO so za ateljejske predmete kiparstva za nedoločen čas zaposleni trije učitelji, postopek za zasedbo četrtega delovnega mesta (prvi razpis za nadomestno zaposlitev za nedoločen čas po 14 letih) ni zaključen, zato identitete izbrane osebe še ne smejo razkriti. V šolskem letu 2021/22 je bilo na visoko- in višješolskih zavodih po podatkih Statističnega urada sicer zaposlenih 392 rednih profesoric in 725 rednih profesorjev.
Družbena pričakovanja so konsistentna
Enakost pred zakonom je nujen pogoj za vzpostavljanje enakosti spolov, ni pa dovolj, opozarja sociologinja prof. dr. Milica Antić Gaber. »S tem se niti ne bi smeli zadovoljiti, saj vidimo, da ne prinaša dejanske enakosti. Ko se zavzemam za enakost, ne govorim o tem, da bi morali biti ženske in moški isti. Nismo in ne bomo. Razlike so velike med samimi moškimi, med ženskami, kakor tudi med tistimi, ki se ne identificirajo z nobenim od teh dveh spolov. Za enakost spolov v družbi se moramo zavzemati zato, ker ženske in moški nimajo enakih možnosti, da uveljavijo svoje z zakoni zagotovljene pravice, zato take pravice ostanejo le na papirju.«
Družbena pričakovanja do žensk so konsistentna – materinstvo, skrb za otroke in druge, empatija. Poskusi re-tradicionalizacije, ki so bili še pred tridesetimi leti nekoliko prikriti, manj agresivni in zato manj uspešni, so se v zadnjih desetih letih okrepili, opozarja Milica Antić Gaber.
»Mnogi menijo, da so ženske dosegle ne samo dovolj, ampak preveč in jih je zato treba prizemljiti, utišati, jim pokazati, kje je njihovo mesto. Zato na eni strani ženske, ki izstopajo iz povprečja, doživljajo seksistične izpade, tiste brez družbene moči pa ostajajo nevidne, nezaščitene in velikokrat žrtve različnih napadov tako v zasebnem življenju kot v svojih poklicnih okoljih,« še dodaja sogovornica.
Ponotranjeni ter posledično normalizirani ostajajo spolni stereotipi – od banalne izbire barve oblačil do »primernosti« izbire poklica. Profesorica matematike na Gimnaziji Lava Šolskega centra v Celju in vodja organizacije dekliške olimpijade Lucijana Kračun Berc je pred kratkim opozorila, da se dekleta, čeprav zelo nadarjena v matematiki, v družbi s fanti počutijo manjvredne in da morajo imeti jasne akademske cilje, da zdržijo pritisk.
Breme na zasebnem in poklicnem področju
Družba ženskam breme nalaga tako na poklicnem kot zasebnem področju. V povprečju opravijo več ur neplačanega dela (skrb za otroke, gospodinjska opravila) kot moški, usklajevanje službenega in zasebnega življenja jim povzroča vse več težav. Še zmeraj velja prepričanje, da je (zgolj) partner v službi nepogrešljiv.
Leta 2021 je 31 odstotkov žensk pri nas v primerjavi z devetimi odstotki moških v celoti ali večinoma samih skrbelo za otroka do 11. leta starosti, 55 odstotkov žensk oziroma 11 odstotkov moških pa je v enakih pogojih opravljalo gospodinjska opravila.
Še vedno je prisotno tudi prepričanje, da ima moški pravico partnerico z nasiljem prikleniti nase tudi tedaj, ko ona izrazi željo po prekinitvi razmerja. Smo ena izmed najbolj razvitih držav, ki imajo glede na siceršnji nizek delež nasilnih smrti na globalni ravni nadpovprečno stopnjo intimnopartnerskih umorov žensk. Leta 2022 se je pri nas zgodilo 12 femicidov, letos že dva.
Predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz je v izjavi ob 8. marcu opozorila, da se je samo v programu individualnega svetovanja število uporabnic od leta 2018 povečalo za 127 odstotkov.
