Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

MORS: Referendum o investicijah v vojski bi bil ustavno nedopusten

DZ je sprejel zakon o investicijah v vojski. Luka Mesec: V soboto začetek zbiranja podpisov za začetek referendumskih postopkov.
FOTO: Blaž Samec/Delo
FOTO: Blaž Samec/Delo
STA
20. 11. 2020 | 12:02
20. 11. 2020 | 16:23
8:13
DZ je z 48 glasovi za in 36 proti ob 85 navzočih sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski do leta 2026. Za so glasovali v koaliciji, ob vzdržanem poslancu DeSUS Juriju Lepu ter SNS in poslanca narodnosti. Proti so bili v ostalih opozicijskih strankah. Predlog predvideva 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške naložbe v prihodnjih šestih letih, od tega večino za nakup oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine.

Minister za obrambo Matej Tonin je večkrat poudaril, da je od tega zakona odvisno dolgoročno preživetje Slovenske vojske. Med predvidene investicije so po njegovih besedah uvrstili tiste, ki so resnično nujne, med drugim tudi osebno opremo vojakov in posodobitev infrastrukture oziroma vojašnic.

Obrambni minister je ob potrditvi zakona na twitterju zapisal, da je vesel, da je DZ potrdil zakon, ki namenja en odstotek državnega proračuna za investicije v varnost. Hkrati pa je dodal: »Kot lev se bom boril, da izdatki za zdravstvo v zdravstveni blagajni čim prej dosežejo 40 odstotkov državnega proračuna.«
 

Pahor: S sprejetjem je narejen pomemben korak v procesu posodabljanja vojske


Na sprejetje zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026, se je odzval tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor, ki pozdravlja odločitev državnega zbora in meni, da je s tem narejen pomemben korak v procesu posodabljanja Slovenske vojske.

»Ob že sprejetih spremembah Zakona o obrambi, ki izboljšuje enega od pogojev za boljšo ureditev položaja pripadnikov Slovenske vojske, in ob prizadevanjih Ministrstva za obrambo, da izboljša kadrovsko strukturo Slovenske vojske, slednja stopa na pot postopnega in premišljenega nadaljnjega razvoja,« so v sporočilu za javnost sporočili z urada predsednika države.

Dodali so še, da bo s tem Slovenska vojska tudi v prihodnje zagotavljala obrambo in varnost naše države, kar je njeno osnovno poslanstvo, hkrati pa še učinkoviteje podpirala druge nosilce nacionalne varnosti, pa tudi druge sisteme, pomembne za državljanke in državljane.
 

Vodja Levice napovedal postopke za naknadni referendum


Koordinator Levice Luka Mesec napoveduje, da bodo že v soboto začeli zbirati 2500 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega referenduma o zakonu o investicijah v Slovensko vojsko (SV), ki ga je DZ sprejel danes. Po Mesečevih ocenah čas za nakup orožja ne bi mogel biti slabše izbran, saj je Slovenija sredi največje zdravstvene in socialne krize. Zatrdil je, da v Levici niso proti vojski, a bi morala biti nabava orožja zadnja prioriteta vlade. »Investirati moramo v zdravje, socialno varnost in obnovo družbenih odnosov. Vlada nam odreka investicije v številne stvari, ki bi jih krvavo potrebovali v tem trenutku,« je pojasnil Mesec.

Koordinator Levice Luka Mesec napoveduje, da bodo v soboto začeli zbirati 2500 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega referenduma, FOTO: Matej Družnik/Delo
Koordinator Levice Luka Mesec napoveduje, da bodo v soboto začeli zbirati 2500 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega referenduma, FOTO: Matej Družnik/Delo


Tudi po ocenah prvaka LMŠ Marjana Šarca je sprejem zakona o investicijah v SV sredi epidemije slab znak državljanom, s čim se ukvarjajo in kaj so prioritete vlade. V LMŠ tudi ocenjujejo, da je predlog Levice za referendum popolnoma upravičen. Minister za obrambo Matej Tonin naj najprej zagotovi zaščitno opremo helikopterskim posadkam, je pozval Šarec.

Tudi predsednica SD Tanja Fajon ne razume vlade, kako lahko sploh razmišlja o tako visoki investiciji v vojsko v času epidemije. »Danes bi morali denar vlagati v zdravstvo, socialo, gospodarstvo, kulturo,« je prepričana Fajonova. Strinja se, da potrebujemo investicije v vojsko, a so po njenem mnenju bistvene prioritete. Po ocenah Fajonove morajo imeti državljani pravico, da o tem odločajo na referendumu, zato bo SD aktivno sodelovala pri referendumskih postopkih.

V SAB poudarjajo, da ne odrekajo ustavne pravice do referenduma. A kljub nestrinjanju s tako visoko vojaško investicijo v času epidemije ne podpirajo referenduma o tem zakonu. Kot je pojasnila predsednica stranke Alenka Bratušek, je treba namreč SV, če jo imamo, zagotoviti opremo. A obenem opozarja na prioritete: »Najprej zdravstvo, sociala in gospodarstvo, potem pa tudi nujne investicije za SV. A tega ni za 780 milijonov evrov.« 

Vlada je sicer državnemu zboru že predlagala sprejem sklepa, da referendum o tem zakonu ni ustavno dopusten. Ministrstvo za obrambo je to podkrepilo s pridobljenim pravnim mnenjem. Če bo DZ sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, pa Mesec napoveduje, da se bodo obrnili na ustavno sodišče.
 

MORS: Referendum bi bil ustavno nedopusten


Po pridobljenem pravnem mnenju bi bil referendum o zakonu o investicijah v Slovenski vojski ustavno nedopusten, so v sporočilu za javnost zapisali na obrambnem ministrstvu. 



Pravno mnenje sta izdelala Matej Avbelj in Igor Kaučič, sestavljeno je iz petih delov. Iz sklepa pa izhaja, da so pri omenjenem zakonu izpolnjeni vsi trije pogoji, zaradi katerih referendum zoper navedeni zakon po ustavi ni dopusten. Ti trije pogoji so: pravni predpis mora po svoji obliki biti zakon, vsebovati mora nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot, te pa so obramba države, varnost in odprava posledic naravnih nesreč. Pravna strokovnjaka menita, da sta prva prvi in tretji pogoj izpolnjena že na prvi pogled, saj gre za predlog zakona na področju obrambnega in varnostnega sistema Republike Slovenije.
Glede nujnosti sprejetja tega zakona pa navajata, da je uveljavitev zakona nujna že danes, ker je izvajanje investicij na obrambnem področju srednjeročno in dolgoročno, saj gre pri nabavah vojaške opreme in oborožitve za specifično tržišče, ki terja srednjeročno prevzemanje obveznosti.
 

Nadgradnja radarja dolgega dosega 

 
Ravno v četrtek je sicer vlada na seji odobrila eno vojaško investicijo, saj je v veljavni načrt razvojnih programov med drugim uvrstila nadgradnjo radarja dolgega dosega GM403. Namen projekta je nadgraditi dva radarja dolgega dosega z zamenjavo obstoječih interogatorjev z novimi interogatorji, da bi tako zagotovili delovanje dveh radarjev dolgega dosega v skladu z zahtevami evropske uredbe.

Uredba določa zahteve za nadzorne sisteme v zraku in na zemlji z namenom zagotovitve usklajenega delovanja, interoperabilnosti in učinkovitosti sistemov ter za namen civilnovojaške koordinacije. Skladno z uredbo se bodo nadgradili tudi transponderji na vojaških zrakoplovih, so zapisali na ministrstvu za obrambo.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine