Na čelu občine morda tudi pri stotih

Najstarejši slovenski župan Anton Kovše iz Podvelke gre po sedmi mandat; pravi, da ni nujno zadnji.
Fotografija: Župan Anton Kovše pravi, da je deloholik in da je po 24 letih županovanja še vedno prisoten na vseh gradbiščih in prireditvah. FOTO: Tadej Regent
Odpri galerijo
Župan Anton Kovše pravi, da je deloholik in da je po 24 letih županovanja še vedno prisoten na vseh gradbiščih in prireditvah. FOTO: Tadej Regent

Podvelka – Najstarejši slovenski župan 77-letni Anton Kovše iz Podvelke se bo na jesenskih lokalnih volitvah potegoval za sedmi županski mandat. Med slovenskimi župani ni edini, ki je župan že šest mandatov. Takih je še deset, med dvanajstimi koroškimi župani pa poleg Kovšeta občino od ustanovitve – leta 1998 – vodi le še prevaljski župan Matic Tasič.

»Imamo pa kar 97 županov, ki trenutno končujejo svoj tretji zaporedni mandat, kar pomeni, da so v dvanajstem letu županovanja. Če hkrati vemo, da je stopnja reelekcije županov leta 2014 dosegla kar 85 odstotkov, je županska funkcija ena tistih, kjer trenutni župan najtežje izgubi volitve, če se seveda sploh odloči za kandidaturo,« pravi dr. Miro Haček z ljubljanske fakultete za družbene vede.

Trend podpore dosedanjim županom se bo po njegovem nadaljeval tudi na novembrskih lokalnih volitvah. In zakaj je tako? Haček: »Kot kažejo raziskave, volivci delo županov razmeroma dobro poznajo in so z njihovim delom večinoma zadovoljni. Poleg tega župani večinoma niso politično obarvani in je političnost na lokalni ravni oblasti manj pomemben element. Poleg tega se slovenske občine razmeroma dobro razvijajo, kar velja tudi za majhne občine.«
 

Za naložbe 26 milijonov evrov


»Ko sem leta 1994 začel kot župan, sem si zastavil cilje, kaj bi bilo treba postoriti takrat še v skupni občini Podvelka in Ribnica na Pohorju, štiri leta kasneje pa v samostojni občini Podvelka. Do takrat so bile majhne občine, kakršna je naša, zapostavljene. Naši kraji se niso razvijali, kot bi se morali. Stalno se je gledalo le na centre; to so bile v našem primeru predvsem Radlje ob Dravi, pa tudi Muta in Vuzenica,« pove župan, ki je na zadnjih lokalnih volitvah leta 2014 zmagal v prvem krogu z dobrimi 60 odstotki glasov.

V šestih mandatih so za naložbe namenili dobrih 26 milijonov evrov. »To je lepa številka, še zlasti ob podatku, da je občinski proračun vreden 2,2 milijona evrov,« nadaljuje sogovornik. Prepričan je, da so občani, z izjemo redkih posameznikov, z njegovim delom zadovoljni. K temu prispeva dogovor ob prevzemu županovanja pred štiriindvajsetimi leti, da bodo po vaških skupnostih enakomerno razdeljevali denar. Borut Končnik, častni občan Podvelke, pravi, da je na prvih županskih volitvah kandidiral skupaj z njim in izgubil v drugem krogu. »Vesel sem bil njegove zmage, ker je domačin, ki dobro pozna svoj kraj in potrebe svojih ljudi. Je iskren in pošten človek. Kar reče, drži. Uresničil je veliko načrtov, ne da bi občino pri tem zadolžil.«
Prva dva, morda tri mandate je bilo županovanje preprosto. »Danes je težko slediti nenehnemu spreminjanju zakonov in uredb,« priznava Kovše. »Sem deloholik. Ker me vse zanima, sem prisoten povsod: na vseh gradbiščih, na prireditvah, če je kdaj treba v cerkev, grem tudi tja.« V občini, ki je velika po površini (103 kvadratne kilometre) in majhna po številu prebivalcev (2700), pozna vse ljudi v vaških skupnostih Kapla, Ožbalt, Brezno, Podvelka in Lehen.


 

Tekmece spoštuje


Na vseh volitvah je imel politične nasprotnike. O njih govori spoštljivo. »Vsak, ki se odloči, da bo kandidiral, je resen tekmec. A ljudje so doslej presodili, da sem jaz tisti, ki bi znal občino najbolje voditi še naprej,« pravi Kovše. Bo sedmi mandat njegov zadnji? »Težko je napovedati. Moj oče je dočakal 98 let, jaz bi jih rad 105. Do takrat pa je še veliko časa.«

Župansko funkcijo opravlja nepoklicno. Z izjemo krajšega, ponesrečenega »izleta« v LDS, je zvest Socialnim demokratom. »Mogoče sem tej stranki bolj pripaden, ker je imel moj oče obrt. Bil je mizar. Že tam sem se srečal s problemi delavcev. Njihove zahteve sem podpiral tudi kasneje, ko sem bil v službi v Marlesu, nato v Lesni.«

V hribovskih zaselkih njegove občine živijo ljudje, ki potrebujejo ceste, vodovod, elektriko. »Na področju infrastrukture zaostajamo. Zelo zaostajamo. Ne samo v Podvelki, tudi drugod na Koroškem. Najmanj dvajset let smo za Avstrijo.«

Komentarji: