Na fakultetah za ves dan prekinili delo, vključno z izpiti
Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) je danes nadaljeval stavko v visokem šolstvu, ki so jo začeli marca lani. Že takrat so zahtevali ustrezno vrednotenje dela, odpravo plačnih krivic in normalne pogoje za delo. Kot so zapisali v sindikatu, stavkovna pogajanja od lanske jeseni niso prinesla rešitev, »saj vlada zavrača odpravo dokazanih plačnih krivic in je med pogajanji celo preklicala že dogovorjene rešitve«.
V VSS menijo, da je vlada »neverjetno ustrežljiva do zdravnikov in učiteljev v osnovni in srednji šoli. Odobrila je dvig zdravniških plač. /…/ Uvedla je četrti naziv v vzgoji in na nižjih ravneh izobraževanja, česar ni nikjer v javnem sektorju. Končne plače učiteljev se bodo s tem skoraj izenačile s plačami izrednih profesorjev. V VSS privoščimo ostalim javnim uslužbencem kar največ, zahtevamo pa enakopravno obravnavo in pravično vrednotenje svojega dela glede na njegovo zahtevnost in družbeni pomen univerze.«
Danes je tako na fakultetah vseh treh javnih univerz odpadel pedagoški proces, ni izpitov, kolokvijev in zagovorov zaključnih del. Prav tako ni uradnih ur v strokovnih službah, zaprte so knjižnice, v času stavke ni vzdrževanja informacijskih sistemov, so sporočili iz sindikata. Dodali so, da je stavka »omejena pri kliničnih vajah in drugih delovnih aktivnostih, katerih odpoved bi poslabšala zdravstveno stanje pacientov. Izjema sta tudi zakonsko regulirani javna zdravstvena in veterinarska dejavnost.«
Zahteve
VSS med drugim zahteva redno usklajevanje plač z inflacijo, skladnost plač visokošolskih učiteljev in zdravnikov specialistov, ustrezen dvig plač pri vseh zaposlenih v visokem šolstvu. Nadalje zahtevajo tudi odpravo plačnih krivic, zlasti pri visokošolskih sodelavcih, lektorjih, bibliotekarjih in informatikih. Zahtevajo tudi izboljšanje pogojev za delo, pa tudi umik predloga črtanja določb o članicah in volitvah dekanov in rektorjev v zakonu o visokem šolstvu.
V ponedeljek je VSS dobil predlog vlade za odpravo plačnih nesorazmerij, a je predlog, kot pravi predsednik VSS Gorazd Kovačič, nesramen in žaljiv: »Predvideva še povečanje plačne razlike med vstopnimi akademskimi delovnimi mesti in delovnimi mesti visokošolskih učiteljev, treba pa bi bilo te plačne razlike zmanjšati. Če za učitelje predlaga toliko kot za zdravnike, potem za visokošolske sodelavce predlaga manj. Ob tem da do njih obstaja dolg že iz leta 2009, ki so ga vlade, vključno s sedanjo, trikrat pisno priznale. Trikrat so se pisno zavezale, da bodo ta notranja nesorazmerja odpravljena, zdaj bi jih radi še povečali.«
Dodatni problem je skupina J. Kot pravi Kovačič, ta skupina po vladnem predlogu ne bi dobila praktično ničesar: »Dogovori so bili, da se vzpostavi nova delovna mesta, specifično visokošolska v skupini J, oziroma da se jih prenese v skupino D, a o tem ni ne duha ne sluha. Povišica, ki je predlagana, je pa ekstremno nizka.«
Nadaljevanje pogajanj
Minister za visoko šolstvo Igor Papič pa je dejal, da stavko obžaluje in da pogajanja potekajo: »Včeraj so bila predstavljena tudi izhodišča za odpravo plačnih nesorazmerij in dejansko ne razumem, zakaj takšna nestrpnost, takšno hitenje, če smo jasno zagotovili, da priznavamo določene anomalije, in je samo vprašanje časa, kdaj bomo to uredili.« Dodal je, da jim drugega ne preostane, kot da sedijo in se pogajajo: »Pričakujem pa konstruktiven razgovor, ne neko trmasto vztrajanje na nekih rešitvah.«
V sindikatu so že napovedali nadaljevanje stavke 13. in 14. junija. Da bi jo ustavili, bi se morala, tako Kovačič, takoj nadaljevati stavkovna pogajanja: »Vlada pa bi morala prinesti konkretno izboljšano ponudbo za odpravo plačnih krivic v visokem šolstvu.« Dodal je, da bi se stavki zlahka izognili, saj da so ministra že pred več meseci pozivali, da bi v stavkovni sporazum zapisal, kaj bo predlagala vlada v skupnem paketu odprave plačnih nesorazmerij: »To so vztrajno zavračali, v ponedeljek se je pokazalo zakaj. Ker tega v resnici ne želijo narediti. Če pa minister misli, da bomo odpovedali stavko, ker on ustno obljublja, da bo nekaj naredil, česar pol leta noče podpisati, je pa to malo neresno.«
Odziv ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije
Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije obžalujemo, da je prišlo do stavke, saj pogajanja med vlado in sindikati intenzivno potekajo. Visokošolski sindikat je včeraj aktivno sodeloval na krovnih pogajanjih, kjer so bila predstavljena tudi vladna izhodišča, zato ni razumljivo, zakaj danes stavkajo. Vlada je minuli teden oblikovala nov način za pogajanja s sindikati in menimo, da je to dobra popotnica za učinkovita in konstruktivna pogajanja.
Pogajanja na ravni med ministrstvom in visokošolskim sindikatom so sicer potekala kar nekaj časa in neplačne zahteve so bile razrešene. Ministrstvo je ves čas konstruktivno sodelovalo, predlagalo je celo nekatere boljše rešitve, kot jih je zahteval sindikat. Od začetka pogajanj med ministrstvom in visokošolskim sindikatom pa je bilo jasno, da so plačne zahteve stvar pogajanj na krovni ravni, glede tega se torej pogajalska skupina ministrstva ni mogla pogajati.
Glede novele Zakona o visokem šolstvu, ki je že v obravnavi, poudarjamo, da ne spreminja dekanov v direktorje, kot trdi sindikat. Zaradi ohranitve stika visokošolskega učitelja, ki opravlja funkcijo dekana, z njegovim pedagoškim in znanstveno-raziskovalnim področjem, novela dekanu dopušča (ne zahteva) opravljanje neposredne pedagoške obveznosti in drugih nalog, da ostane v stiku z osnovnim poslanstvom – izobraževanje, raziskovanje.
Glede očitkov o škodljivosti šele načrtovane prenove visokošolske zakonodaje pa ponavljamo, da ne obstaja predlog nove visokošolske zakonodaje, ki bi predvidevala omejevanje avtonomije univerz in njihovih članic. Delovna skupina, ki pripravlja predlog sprememb in v kateri sodeluje tudi predstavnik VSS, se sestaja na 14 dni in razpravlja o različnih možnostih. Predlog prenove visokošolske zakonodaje bo delovna skupina podala do konca letošnjega leta, nato bo šel predlog v javno obravnavo.
