Dveletno prehodno obdobje začasen kompromis za razpravo o vpisu
Po tem, ko je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič podpisal sklep o dopolnitvi razpisa in podaljšanju roka za vpis v študijske programe, po katerem se bodo dijaki s poklicno maturo in petim predmetom še dve leti lahko vpisovali na fakultete enako kot do zdaj, so se pojavila opozorila, da je predhodno obdobje prekratko. Na ministrstvu mirijo, da bo v tem času že celovito prenovljena visokošolska zakonodaja.
Ravnateljica Gimnazije in veterinarske šole Ljubljana Marjana Mastinšek Šuštar je opozorila, da bi bilo štiriletno obdobje smotrnejše, saj morajo srednje šole po zakonu bodočim dijakom povedati, kje bodo lahko nadaljevali študij. Če se bodo vpisni pogoji spremenili čez dve leti, bo to vplivalo na dijake, ki so zdaj v prvem in drugem letniku srednjih šol. Ti bodo ob vpisu na izbrano članico univerze torej v diskriminatornem položaju, so opozorili tudi v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani.
Na ministrstvu za visoko šolstvo so pojasnili, da so se za dveletno prehodno obdobje odločili prav zato, da diskriminacije ne bi bilo več: »Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) je tudi Univerzi v Mariboru priznala dveletno prehodno obdobje in je bilo treba izenačiti pogoje za vse univerze, sicer bi spet sledila diskriminacija dijakov. Najpomembnejši cilj je bila rešitev letošnje situacije, sicer pa je že začela delati delovna skupina za celovito prenovo visokošolske zakonodaje, ki se bo ukvarjala tudi s tem vprašanjem. Štiriletno prehodno obdobje zato tudi s tega vidika ni potrebno.«
Kompromisi
Na Univerzi v Ljubljani odgovarjajo, da so tudi sami Nakvisu predlagali dveletno prehodno obdobje, kot ga je uveljavila Univerza v Mariboru: »Ocenjujemo, da je dveletno prehodno obdobje začasen kompromis za razpravo, kakšno časovno obdobje je smiselno opredeliti za optimalno obveščenost dijakov in bodočih dijakov o njihovih možnostih za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu.« Tudi na ljubljanski univerzi pričakujejo, da bodo v tem času dočakali tudi že spremembo zakonodaje: »Pričakujemo, da bo prehodnost natančneje opredeljena, kot je zdaj v 38. členu zakona o visokem šolstvu.«
Očitno pa so pričakovanja in razumevanje zakonodaje še vedno zelo različna, kot lahko razumemo odgovor Nakvisa: »Veseli smo, da bo po večletnih prizadevanjih Nakvisa v celotnem slovenskem visokošolskem prostoru vzpostavljen vpis maturantov s poklicno maturo v skladu z jasno zakonsko dikcijo 38. člena. Zamik uveljavitve upoštevanja zakonskih določil za dve leti bo omogočil, da vsi visokošolski zavodi enotno uredijo vpisne pogoje, hkrati pa zakonodajalcu omogočil razmislek o morebitnih dopolnitvah zakonodaje.«
Dekanja ljubljanske Filozofske fakultete dr. Mojca Schlamberger Brezar je še pred spremembami vpisnih pogojev večkrat opozorila, da to ne bo vplivalo le na dijake, ampak tudi na študente, ki so se na fakultete vpisali s poklicno maturo in bi morda želeli spremeniti smer študija. Na vprašanje, ali bo dveletno prehodno obdobje dovolj tudi za rešitev tega vprašanja, je odgovorila, da se o tem dogovarjajo na višji ravni: »Gre zgolj za eskalacijo težav, na katere smo kot fakulteta opozarjali že od začetka leta 2022. Na fakulteti smo zgolj prejemniki končnih odločitev, ki nas nenehno postavljajo v neprijeten položaj.«
