Na odboru je šlo skozi, v državnem zboru bo vse na Desusu

Na odboru za izobraževanje so izglasovali, da bi država zasebnim šolam poleg celotnega obveznega programa plačala tudi 85 odstotkov razširjenega programa.
Fotografija: Vse gre v smer, da bodo zasebne šole dobile več sredstev iz državnega proračuna kot doslej. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Vse gre v smer, da bodo zasebne šole dobile več sredstev iz državnega proračuna kot doslej. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Matični odbor je z devetimi glasovi za in osmimi proti potrdil predlog dopolnitev zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki so ga vložili koalicijski poslanci SDS, NSi in SMC. Z njim želijo uresničiti odločbo ustavnega sodišča glede financiranja osnovnih zasebnih šol, ki izvajajo javni program. Tega trenutno država plačuje v 85 odstotkih, če bo predlog dopolnitev zakona sprejet v državnem zboru, bo država zasebnim šolam za obvezni program plačala sto odstotkov, za razširjeni pa 85 odstotkov. Ustavna odločba sicer o razširjenem programu ni govorila.
 
Predstavniki opozicijskih strank so na odboru opozarjali, da ustavna odločba ni govorila o razširjenem programu in se s temi 85 odstotki niso strinjali. Poslanske skupine SD, LMŠ in SAB so tako vložile amandma, v katerem so predlagale dodatne pogoje, ki bi jih zasebne šole morale izpolnjevati, če bi hotele dobiti sredstva iz državnega proračuna. Med njimi sta, denimo, pogoja, da morajo imeti vpisana najmanj dva oddelka prvega razreda in da bi morale zagotavljati vpis učencev in dijakov ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje … Razširjenega programa pa zasebne šole ne bi dobile financiranega. Amandma ni bil sprejet.

image_alt
Vnovič bodo odločali glasovi Desusa

 
Že pred sejo odbora je nekdanji šolski minister Jernej Pikalo, SD, dejal, da so amandma vložili, »ker smo prepričani, da želi koalicija dati neprimerno darilo zasebnim šolam, kljub temu da je ustavno sodišče lani jasno povedalo, kaj in kako je treba financirati te šole«. Pikalo je hotel vse pojasniti tudi na odboru, a ga predsednica odbora Iva Dimic, NSi, ni povabila: »Odločila sem se, da nekdanjih ministrov ne bom vabila.«
 

Razgradnja javnega šolstva?

 
Matej Tašner Vatovec, Levica, je dejal, da država zagotavlja popolno mrežo javnih šol: »Možnost izbire pa seveda obstaja. Ali je država dolžna financirati vsako izbiro posameznika, je pa drugo. Vsak cent za zasebne šole je cent manj za javne šole.«

image_alt
Pri prelomnem zakonu za NSi se je zmotila njihova poslanka

 
Mojca Škrinjar, SDS, je pomirila, da tudi po tej spremembi zakona ne bo prav veliko zasebnih šol, in dodala: »Po tej spremembi bo to državni proračun stalo na leto okoli 250.000 evrov. Kakšna je razlika med milijardo evrov, kolikor gre za osnovno šolstvo, in tem? Poleg tega se ne financira šola, ampak program. Tu se dela lov na čarovnice. To srednjeveško miselnost je treba preseči. Ker če otrok ne bi hodil v zasebno šolo in bi hodil v javno, bi pa program zanj država lahko plačevala?«
 
Koalicijski poslanci so večkrat poudarili, da gre očitno za velik strah pred zasebnimi šolami, da je javnih šol v državi 450, zasebnih pa le šest. Tašner Vatovec je bil jasen: »Če sprejmete ta zakon, pa bo že lažje za ustanovitev, ker bodo več denarja dobili od države. In jih kmalu ne bo šest, ampak dvanajst, potem 24 in tako dalje.«

image_alt
Kordiš: Vsi vemo, da problem ni denar

 

Selitev v državni zbor

 
Ena večjih težav dopolnitve zakona se bo verjetno kmalu pokazala na terenu, če bo novela zakona sprejeta. Nanjo so opozorili v Mestni občini Ljubljana: »Glede na to, da v predlagani dopolnitvi ni opredeljeno, kako se bo ugotavljalo, koliko časa dnevno/tedensko zasebna šola izvaja obvezni program javne šole, ki bi ga morali financirati z dodatnimi 15 odstotki, ocenjujemo, da bo v primeru sprejetja novele zakona to določbo nemogoče zakonito izvajati.« Dodali so, da »brez jasne razmejitve in opredelitve obsega obveznega javnega programa na dnevni ravni v okviru zakona privede do nenamenske rabe proračunskih sredstev in pomeni obliko državne pomoči zasebnemu sektorju«. Tako kot pri zasebnih vrtcih tudi pri zasebnih osnovnih šolah v Mestni občini Ljubljana menijo, da bi morala lokalna skupnost odločati o financiranju zasebnih šol. Tudi pri zasebnih vrtcih ta predlog ni bil sprejet.

image_alt
Jernej Pikalo: »Pravica do izbire ni enaka pravici financiranja«

 
Na odboru za izobraževanje je bila novela zakona potrjena zgolj z enim glasom prednosti. Pri končnem glasovanju bo tako znova odločitev Desusa, ki v odboru za izobraževanje nima svojega predstavnika, tako da bodo svoje stališče predstavili šele na plenarni seji. O podpori pravijo, da se bodo še pogovorili, a slišati je, da bi lahko koalicijski predlog ne glede na njihova pretekla javno izražena stališča tudi podprli. Doslej so namreč zavračali predloge SDS in podprli tudi zakonski predlog ministra Jerneja Pikala – sprememba po vetu v državnem svetu ni bila znova potrjena –, po katerem bi v celoti financirali obvezni program, razširjenega pa ne. Iz koalicijske pogodbe tretje vlade Janeza Janše pa je menda tudi na njihovo zahtevo v zadnjem hipu izpadla točka o »uresničitvi odločbe ustavnega sodišča glede enakopravnega financiranja osnovnih šol«.

Komentarji: