Na poti v schengen Hrvaški več ovir kot bližnjic
Ustrežljivost do Evropske ljudske stranke Hrvaški lajša pot v schengen, a opozicija vlado svari, da si z veliko uslužnostjo in nespoštovanjem zavez s področja spoštovanja temeljnih pravic sama meče polena pod noge.
Odpri galerijo
FOTO: Tomi Lombar/Delo
Ljubljana – Je evropska komisija s pozitivno oceno tehnične pripravljenosti Hrvaške ravnala politično ali je Hrvaška res pripravljena za varovanje zunanjih meja schengenskega območja? To vprašanje je razklalo slovensko politiko, deli pa tudi hrvaško politiko. Hrvaški analitiki svarijo, da Hrvaško na poti v schengen čakajo precej težje ovire, kot je nasprotovanje Slovenije.
V senci novice, da je Hrvaška preskočila prvo oviro na poti v schengen, sta slovenska in tudi hrvaška javnost skoraj prezrli, da Evropska ljudska stranka 20. in 21. novembra v Zagrebu pripravlja volilni kongres. Kongres, na katerem bodo izbrali novo vodstvo najmočnejše politične skupine v Evropi, bo kar v hrvaškem parlamentu, kar je za opozicijo nesprejemljivo.
Nekdanja zunanja ministrica Hrvaške Vesna Pusić je opozorila, da si nihče ne sme delati utvar, da je približevanje schengnu zgolj tehnično vprašanje.
»To je politično vprašanje, kjer mora Hrvaška dokazati, ali je politično sposobna dobiti zeleno luč Sveta EU za vstop v schengen. Toda Hrvaška mora imeti samozavest, da pokaže neko politično samospoštovanje, in v tem smislu menim, da je povsem nesprejemljiv korak v popolnoma zgrešeni smeri dejstvo, da je Sabor odstopil svoje prostore za sestanek ene evropske politične stranke,« je bila ostra Pusićeva. Spomnimo, da je tudi Marjan Šarec pozitivno oceno Hrvaški označil za politično odločitev.
Odločitev, da prostore Sabora oddajo EPP za deset tisoč evrov za dva dni, je ocenila kot nezaslišan pokazatelj provincialnosti. »Če sami sebe in svojih institucij ne spoštujemo, kako mislimo, da nam bo kdo drug zaupal in nas politično prepoznal kot resno državo? Hudo se motimo, ker smo pljunili v lastno skledo,« ocenjuje Pusićeva.
Podobno kot EPP podpira vstop Hrvaške v schengen, je pri tem stališču odločen tudi predsednik opozicijske SDS Janez Janša. Hrvaška v schengnu je v strateškem interesu Slovenije. Vlada Marjana Šarca, ki po Janševi oceni ni sposobna politično blokirati Hrvaške, bi njeni vladi morala pomagati pri nadzoru meje z Bosno in Hercegovino (BiH).
Prav težaven nadzor močno razčlenjene, redko poseljene in razmeroma porozne meje z BiH je argument nasprotnikov hrvaškega vstopa v schengen, Slovenija ni edina nasprotnica. Vendar pa, kot ugotavljajo v analizi na hrvaškem spletnem portalu Index, ki ni naklonjen vladi Andreja Plenkovića, ima Hrvaška več resnejših skrbi, kot je morebitna blokada Slovenije.
Iz dokumenta, s katerim evropska komisija utemeljuje svojo pozitivno oceno Hrvaški, so pri Indexu kot oviro izluščili neuspešnost Hrvaške na področju pravosodja in spoštovanja osnovnih pravic, natančneje pri preprečevanju in sankcioniranju navzkrižja interesov pri funkcionarjih.
»Komisiji za odločanje o navzkrižju interesov je bilo oteženo sprožanje postopkov sankcioniranja funkcionarjev, ki so dostavili netočne podatke o premoženju. Predlog zakona mora razširiti krog funkcionarjev, na katere se nanaša, in vsebovati učinkovite mehanizme za kaznovanje,« piše v dokumentu, ki opozarja, da mora Hrvaška okrepiti zakonodajni okvir in nadzor na tem področju.
Ko so hrvaški mediji od vlade Andreja Plenkovića poskušali izvedeti, koliko policistov potrebujejo za kakovosten nadzor schengenske meje, jih je ta zavrnila, saj naj bi to bil tajen podatek. Zdaj so ta podatek dobili v dokumentu evropske komisije, Hrvaška se je na meji zavezala imeti 6300 policistov od skupno 20.444 policijskih uslužbencev, zaposlenih pri notranjem ministrstvu.
Ob vsem prej navedenem so iz evropske komisije Hrvaško pozvali še, naj v prid varovanju schengenskega območja naprej izvajajo reformno strategijo na področju pravosodja, naj krepijo neodvisnost, učinkovitost in profesionalnost pravosodja. Pričakujejo tudi nadaljevanje boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter okrepljeno zaščito človekovih pravic.
V senci novice, da je Hrvaška preskočila prvo oviro na poti v schengen, sta slovenska in tudi hrvaška javnost skoraj prezrli, da Evropska ljudska stranka 20. in 21. novembra v Zagrebu pripravlja volilni kongres. Kongres, na katerem bodo izbrali novo vodstvo najmočnejše politične skupine v Evropi, bo kar v hrvaškem parlamentu, kar je za opozicijo nesprejemljivo.
Šarčevo oceno je ponovila Pusićeva
Nekdanja zunanja ministrica Hrvaške Vesna Pusić je opozorila, da si nihče ne sme delati utvar, da je približevanje schengnu zgolj tehnično vprašanje.
»To je politično vprašanje, kjer mora Hrvaška dokazati, ali je politično sposobna dobiti zeleno luč Sveta EU za vstop v schengen. Toda Hrvaška mora imeti samozavest, da pokaže neko politično samospoštovanje, in v tem smislu menim, da je povsem nesprejemljiv korak v popolnoma zgrešeni smeri dejstvo, da je Sabor odstopil svoje prostore za sestanek ene evropske politične stranke,« je bila ostra Pusićeva. Spomnimo, da je tudi Marjan Šarec pozitivno oceno Hrvaški označil za politično odločitev.
Odločitev, da prostore Sabora oddajo EPP za deset tisoč evrov za dva dni, je ocenila kot nezaslišan pokazatelj provincialnosti. »Če sami sebe in svojih institucij ne spoštujemo, kako mislimo, da nam bo kdo drug zaupal in nas politično prepoznal kot resno državo? Hudo se motimo, ker smo pljunili v lastno skledo,« ocenjuje Pusićeva.
Bližnjica je ena, ovir je več
Podobno kot EPP podpira vstop Hrvaške v schengen, je pri tem stališču odločen tudi predsednik opozicijske SDS Janez Janša. Hrvaška v schengnu je v strateškem interesu Slovenije. Vlada Marjana Šarca, ki po Janševi oceni ni sposobna politično blokirati Hrvaške, bi njeni vladi morala pomagati pri nadzoru meje z Bosno in Hercegovino (BiH).
Prav težaven nadzor močno razčlenjene, redko poseljene in razmeroma porozne meje z BiH je argument nasprotnikov hrvaškega vstopa v schengen, Slovenija ni edina nasprotnica. Vendar pa, kot ugotavljajo v analizi na hrvaškem spletnem portalu Index, ki ni naklonjen vladi Andreja Plenkovića, ima Hrvaška več resnejših skrbi, kot je morebitna blokada Slovenije.
Iz dokumenta, s katerim evropska komisija utemeljuje svojo pozitivno oceno Hrvaški, so pri Indexu kot oviro izluščili neuspešnost Hrvaške na področju pravosodja in spoštovanja osnovnih pravic, natančneje pri preprečevanju in sankcioniranju navzkrižja interesov pri funkcionarjih.
»Komisiji za odločanje o navzkrižju interesov je bilo oteženo sprožanje postopkov sankcioniranja funkcionarjev, ki so dostavili netočne podatke o premoženju. Predlog zakona mora razširiti krog funkcionarjev, na katere se nanaša, in vsebovati učinkovite mehanizme za kaznovanje,« piše v dokumentu, ki opozarja, da mora Hrvaška okrepiti zakonodajni okvir in nadzor na tem področju.
Kaj pa boj s kriminalom, korupcijo, bo dovolj policistov?
Ko so hrvaški mediji od vlade Andreja Plenkovića poskušali izvedeti, koliko policistov potrebujejo za kakovosten nadzor schengenske meje, jih je ta zavrnila, saj naj bi to bil tajen podatek. Zdaj so ta podatek dobili v dokumentu evropske komisije, Hrvaška se je na meji zavezala imeti 6300 policistov od skupno 20.444 policijskih uslužbencev, zaposlenih pri notranjem ministrstvu.
Ob vsem prej navedenem so iz evropske komisije Hrvaško pozvali še, naj v prid varovanju schengenskega območja naprej izvajajo reformno strategijo na področju pravosodja, naj krepijo neodvisnost, učinkovitost in profesionalnost pravosodja. Pričakujejo tudi nadaljevanje boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter okrepljeno zaščito človekovih pravic.
