Na ustavno sodišče skozi šivankino uho vlade
Uredba o hrupu: Alpe Adria Green obtožuje okoljsko ministrstvo kršenja človekovih pravic, vlado v odstopu pa preseganja »tekočih« pristojnosti.
Odpri galerijo
Eko kmetija Zabukovec. V Gabrijah 21,7,2014
Ljubljana – Uredba o hrupu, s katero je ministrstvo za okolje (Mop) povozilo prav vsa svarila strokovnjakov, protikorupcijske komisije, varuhinje človekovih pravic in nevladnikov, se je dober mesec po tem, ko jo je sprejela vlada, znašla pred ustavnim sodiščem. Pritožbo je vložil predsednik Alpe Adria Green (AAG) Vojko Bernard. Pristojnosti naj bi v tem primeru presegla tudi vlada.
Šlo je skozi šivankino uho: Cerarjeva vlada v odhajanju je na začetku maja kljub močnemu nasprotovanju javnosti očitno klonila pred onesnaževalci s hrupom iz vrst gospodarstva in infrastrukture ter potrdila uredbo o hrupu, ki je v sprejeti dikciji lahko namenjena le interesom industrije. V praksi to pomeni, da briše meje med kritičnimi in dovoljenimi vrednostmi hrupa in da bo po novem na območjih, ki jih je bilo do zdaj dovoljeno obremenjevati s hrupom enega delovnega stroja, smelo hrumeti 64 strojev.
Obravnava ene najspornejših uredb pri nas je trajala od zadnjega marca do 3. maja, nanjo je prispela kopica pripomb in predlogov, a Mop je prezrl vse, je v utemeljitvi pravne pritožbe zapisal Bernard. Mopu hkrati očita, da se do predlogov nevladnikov ni opredeljevalo, pripomb ni upoštevalo, gradiva ni posredovalo niti skupnosti in združenju občin.
Ker Mop k sodelovanju ni povabil niti tistih, ki so to želeli, jih Bernard obtožuje domnevne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ves postopek pa, da se je sprevrgel farso. Mop je po njegovem mnenju kršil sedem ustavnih določil, med njimi tudi člen o prepovedi mučenja, in tudi mnenje vladne službe za zakonodajo, po katerem sprejetje uredbe ne sodi med tekoče posle vlade v odstopu. »Z uveljavitvijo uredbe se dovoljuje mučenje državljanov,« pravi Bernard. Mopovih stališč v roku nismo dočakali, a glede na vztrajanje pri sprejemanju uredbe, je evidentno, da vztrajajo pri prvotnih stališčih, po katerih sta tako sprejemanje uredbe kot uredba sama skladna z zakonom.
Nesprejemljivo je, da uredba o hrupu ne temelji niti na zakonu o varstvu okolja, ki je bil oktobra lani umaknjen iz javne obravnave zaradi številnih nepravilnosti. Na slab zakon, ki prebivalcev ne ščiti pred hrupom, AAG in aktivisti iz zasavskega Eko kroga javnost opozarjajo že več let. Tudi Evropa je Slovenijo v zadnjih dveh letih že dvakrat opomnila na nespoštovanje direktive o hrupu, saj z operativnim programom zamujamo že deset let. Bernard ustavnemu sodišču predlaga, da izvajanje
uredbe zadrži, v končni fazi, ko bo presojalo o njeni (ne)skladnosti z ustavo, pa pričakuje, da jo bo tudi razveljavilo.
Tačas ko nevladniki bijejo bitko z državo, pa Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu opozarja, da mora že vsak peti evropski delavec vsaj polovico časa na delovnem mestu govoriti glasneje, da ga lahko slišijo drugi, sedem odstotkov delavcev pa toži nad težavami s sluhom zaradi hrupa na delovnem mestu. Okvara sluha zaradi hrupa je na vrhu najpogosteje prijavljenih poklicnih bolezni v EU. Še več, študija je pokazala, da so že najmlajši v vrtcih povprečno deležni kar 85 decibelov hrupa, vozniki tovornjakov 89 decibelom in da je še večjemu hrupu izpostavljen dirigent Labodjega jezera – kar 88 decibelom. Največ hrupa na delovnem mestu mora v Evropi prenašati osebje v nočnih klubih (sto decibelov) in na prašičjih farmah (115 decibelov).
Šlo je skozi šivankino uho: Cerarjeva vlada v odhajanju je na začetku maja kljub močnemu nasprotovanju javnosti očitno klonila pred onesnaževalci s hrupom iz vrst gospodarstva in infrastrukture ter potrdila uredbo o hrupu, ki je v sprejeti dikciji lahko namenjena le interesom industrije. V praksi to pomeni, da briše meje med kritičnimi in dovoljenimi vrednostmi hrupa in da bo po novem na območjih, ki jih je bilo do zdaj dovoljeno obremenjevati s hrupom enega delovnega stroja, smelo hrumeti 64 strojev.
»Mučenje« državljanov
Obravnava ene najspornejših uredb pri nas je trajala od zadnjega marca do 3. maja, nanjo je prispela kopica pripomb in predlogov, a Mop je prezrl vse, je v utemeljitvi pravne pritožbe zapisal Bernard. Mopu hkrati očita, da se do predlogov nevladnikov ni opredeljevalo, pripomb ni upoštevalo, gradiva ni posredovalo niti skupnosti in združenju občin.
Ker Mop k sodelovanju ni povabil niti tistih, ki so to želeli, jih Bernard obtožuje domnevne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ves postopek pa, da se je sprevrgel farso. Mop je po njegovem mnenju kršil sedem ustavnih določil, med njimi tudi člen o prepovedi mučenja, in tudi mnenje vladne službe za zakonodajo, po katerem sprejetje uredbe ne sodi med tekoče posle vlade v odstopu. »Z uveljavitvijo uredbe se dovoljuje mučenje državljanov,« pravi Bernard. Mopovih stališč v roku nismo dočakali, a glede na vztrajanje pri sprejemanju uredbe, je evidentno, da vztrajajo pri prvotnih stališčih, po katerih sta tako sprejemanje uredbe kot uredba sama skladna z zakonom.
Nove alarmne vrednosti hrupa
»Stare« kritične oziroma alarmne vrednosti hrupa so po novem dovoljene vrednosti. Ceste z manj kot tremi milijoni vozil, železnice z manj kot 30.000 vlaki na leto ter pristanišča niso vir onesnaženja.
»Stare« kritične oziroma alarmne vrednosti hrupa so po novem dovoljene vrednosti. Ceste z manj kot tremi milijoni vozil, železnice z manj kot 30.000 vlaki na leto ter pristanišča niso vir onesnaženja.
Najprej zadržati, nato razveljaviti
Nesprejemljivo je, da uredba o hrupu ne temelji niti na zakonu o varstvu okolja, ki je bil oktobra lani umaknjen iz javne obravnave zaradi številnih nepravilnosti. Na slab zakon, ki prebivalcev ne ščiti pred hrupom, AAG in aktivisti iz zasavskega Eko kroga javnost opozarjajo že več let. Tudi Evropa je Slovenijo v zadnjih dveh letih že dvakrat opomnila na nespoštovanje direktive o hrupu, saj z operativnim programom zamujamo že deset let. Bernard ustavnemu sodišču predlaga, da izvajanje
uredbe zadrži, v končni fazi, ko bo presojalo o njeni (ne)skladnosti z ustavo, pa pričakuje, da jo bo tudi razveljavilo.
Na očitke AAG, da se v času obravnave niso odzvalo na nobeno pripombo, da niso izdali nobenega dokumenta v zvezi s to zadevo, da niso odgovorili nobenemu pobudniku, ki je tudi pisno izrazil željo, da želi sodelovati pri pripravi uredbe o hrupu in da k sodelovanju niso povabili nobene od nevaldnih organizacij, na Mopu odgovarjajo: "V času javne obravnave ima javnost možnost podati pripombe na objavljeno gradivo. Po končani javni obravnavi, Mop pripombe prouči in jih smiselno upošteva. Po objavi uredbe v Uradnem listu RS Mop v 30 dneh na svoji spletni strani objavi vse prejete pripombe tekom javne obravnave ter svoje stališče do njih (to bomo na Mop še storili, saj rok še ni potekel). Postopek sprejemanja zakonodaje je sledeč: Mop pripravi osnutek predloga predpisa in ga objavi za 30 dni na spletni strani. Javnost ima v tem času možnost podati pripombe, tudi NVO. Po zaključku javne obravnave Mop pripombe prouči in jih smiselno upošteva."
Tačas ko nevladniki bijejo bitko z državo, pa Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu opozarja, da mora že vsak peti evropski delavec vsaj polovico časa na delovnem mestu govoriti glasneje, da ga lahko slišijo drugi, sedem odstotkov delavcev pa toži nad težavami s sluhom zaradi hrupa na delovnem mestu. Okvara sluha zaradi hrupa je na vrhu najpogosteje prijavljenih poklicnih bolezni v EU. Še več, študija je pokazala, da so že najmlajši v vrtcih povprečno deležni kar 85 decibelov hrupa, vozniki tovornjakov 89 decibelom in da je še večjemu hrupu izpostavljen dirigent Labodjega jezera – kar 88 decibelom. Največ hrupa na delovnem mestu mora v Evropi prenašati osebje v nočnih klubih (sto decibelov) in na prašičjih farmah (115 decibelov).
