Referendumi: Neopredeljena še dobra petina vprašanih
V nedeljo bodo volivke in volivci četrtič letos odšli na volišča. Tokrat je po državnozborskih volitvah aprila, dveh krogih odločanja o nasledniku Boruta Pahorja ter prvem krogu lokalnih volitev na vrsti referendumsko odločanje o treh zakonih – o RTV Slovenija, vladi in dolgotrajni oskrbi.
Volilno telo se bo opredeljevalo do treh povsem različnih tem. Vprašanje je, kako dobro pozno tematiko, o kateri bo odločalo, in koliko dejansko bo odločanja o vsebini in ne predvsem ponovnega opredeljevanja proti Janezu Janši in njegovi stranki. Pobudnik referendumov je SDS.
Anketa inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana za Delo kaže, da je dobra petina vprašanih še neopredeljena.
Skupaj bo lahko glasovalo 1.694.343 volilnih upravičenk in upravičencev, za zavrnitev posameznega zakona morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer da večina volivcev veljavno glasuje proti zakonu in hkrati, da je teh volivcev najmanj 338.869.
Spomnimo, da je na predsedniških volitvah v drugem krogu Anže Logar zbral 414.029 glasov volivk in volivcev.
Kakšna bo udeležba
Anketa kaže na 44-odstotno volilno udeležbo, čeprav je treba biti pri tem previden, saj vprašani pogosto v anketi podajo družbeno zaželen odgovor. Lahko se torej zgodi, da bodo volivke in volivci, utrujeni od treh predhodnih letošnjih volilnih nedeljskih opravil, to nedeljo preživeli drugače in na koncu na volišče ne bodo odšli.
Ob velikem deležu še neopredeljenih, pri tem opozarja Delov javnomnenjski analitik Roman Zatler, se zdi anketna napoved udeležbe morda preveč optimistična, še posebno glede na to, da je bila na lokalnih volitvah udeležba 47,6-odstotna.
Udeležba na referendumih, kažejo izkušnje, je sicer praviloma nižja kot na državnozborskih in predsedniških volitvah. »Po ocenah bi lahko napovedali, da bo udeležba najverjetneje bliže spodnjega roba intervala zaupanja, od 39- do 40-odstotna,« dodaja Zatler.
Kako kaže posameznim zakonom
Anketa kaže, da ima največ podpore med vprašanimi zakon o dolgotrajni oskrbi, z minimalno razliko sledi podpora zakonu o RTV Slovenija, najmanj podpore ima zakon o vladi.
Če pogledamo, koliko več ljudi je za kot proti, je rezultat naslednji. Pri zakonu o vladi je 11 odstotnih točk več anketirancev za kot proti, pri zakonu o dolgotrajni oskrbi in zakonu o nacionalki pa je ta razlika 18 odstotnih točk.
Vsak volivec oziroma volivka se bo v nedeljo sam odločil, ali bo glasoval za vse tri referendume ali samo za enega ali za dva. Skladno s tem se bo tudi podpisal v volilni imenik: torej za vsak referendum posebej.
Državna volilna komisija bo v nedeljo po 19. uri oziroma po zaprtju volišč podatke o izidu glasovanja ugotavljala in objavljala za vsak referendum posebej. Prvi delni izidi glasovanja bodo znani v nedeljo zvečer.
