Naprodaj objekt, ki je svetil Ljubljani
Nekdanjo Termoelektrarno Velenje, arhitekturni industrijski biser, premogovnik prodaja za dobrega pol milijona evrov
Odpri galerijo
Opuščeni premogovnikov objekt Stara elektrarna v Škalah oziroma na Starem jašku. FOTO: Brane Piano
Velenje – PV Invest, hčerinska družba Premogovnika Velenje, od danes prodaja že zdavnaj ustavljeno in izpraznjeno Termoelektrarno Velenje v Škalah, kjer sta tudi muzej premogovništva in okoljski inštitut. Brez davka in stroškov prepisa jo cenijo na najmanj 580.000 evrov, prodali pa jo bodo najboljšemu ponudniku. Iz Stare elektrarne, kakor Velenjčani objekt imenujejo, so že pred drugo svetovno vojno elektriko pošiljali v Ljubljano.
Premogovnik Velenje s tem nadaljuje prodajo poslovno nepotrebnega premoženja. V minulih dveh letih so prodali Vilo Široko pri Šoštanju in dom starejših v Topolšici, delež v družbi Golte, hotela Barbara in Oleander na Obali ter več stanovanj, naprodaj pa so še deleži v nekaj hčerinskih družbah, športni center ter avtokamp ob jezeru in drugo.
Stara elektrarna bo kmalu štela 90 let, a je v dobrem stanju. Kupec bo z njo dobil še pet tisoč kvadratnih metrov zemljišča. Ponudbe bodo v PV Investu zbirali do 27. novembra. Velenjska občina ima predkupno pravico, a župan Bojan Kontič pravi, da s stavbo nimajo načrtov in da je ne bodo uveljavljali.
V objektu je bila od leta 1929 Termoelektrarna Velenje, ki je delovala 42 let, po tistem je bila večinoma prazna; v zapuščenih industrijskih prostorih je akrobatska skupina Dunking Devils posnela videospot Tovarna zabijanja, Željko Božič pa je s plesno skupino Kazina plesni film Letter, ki je na socialnih omrežjih obkrožil svet.
Že kmalu po zagonu leta 1929 je elektrarna ob tedanjem rudniškem jašku v Škalah postala pomembna za Šaleško dolino, leta 1931 pa je z elektriko napajala Ljubljano in leto kasneje še Gorenjsko. Njeno moč so z razširitvijo kmalu povečali. Med drugo vojno so njo in rudnik upravljali Nemci, po vojni pa so elektrarno prevzele Državne elektrarne Slovenije. Zaradi cenejše elektrike iz hidroelektrarn so se že takrat spraševali, ali je ne bi morda zaustavili, saj je bila tudi tehnologija že zastarela, vsekakor pa po vojni ni več delovala s polno zmogljivostjo.
Z začetkom delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš) leta 1956 se je njen pomen še zmanjšal. Priključili so jo Tešu in jo zaradi dotrajanosti naprav leta 1967 ustavili; do leta 1971 je nato delovala le kot velenjska toplarna.
Leta 2008 so v njej načrtovali fakulteto za energetiko, vendar zaradi gospodarske krize se adaptacija stavbe nikoli ni začela.
Premogovnik Velenje s tem nadaljuje prodajo poslovno nepotrebnega premoženja. V minulih dveh letih so prodali Vilo Široko pri Šoštanju in dom starejših v Topolšici, delež v družbi Golte, hotela Barbara in Oleander na Obali ter več stanovanj, naprodaj pa so še deleži v nekaj hčerinskih družbah, športni center ter avtokamp ob jezeru in drugo.
Stara elektrarna bo kmalu štela 90 let, a je v dobrem stanju. Kupec bo z njo dobil še pet tisoč kvadratnih metrov zemljišča. Ponudbe bodo v PV Investu zbirali do 27. novembra. Velenjska občina ima predkupno pravico, a župan Bojan Kontič pravi, da s stavbo nimajo načrtov in da je ne bodo uveljavljali.
V objektu je bila od leta 1929 Termoelektrarna Velenje, ki je delovala 42 let, po tistem je bila večinoma prazna; v zapuščenih industrijskih prostorih je akrobatska skupina Dunking Devils posnela videospot Tovarna zabijanja, Željko Božič pa je s plesno skupino Kazina plesni film Letter, ki je na socialnih omrežjih obkrožil svet.
Že kmalu po zagonu leta 1929 je elektrarna ob tedanjem rudniškem jašku v Škalah postala pomembna za Šaleško dolino, leta 1931 pa je z elektriko napajala Ljubljano in leto kasneje še Gorenjsko. Njeno moč so z razširitvijo kmalu povečali. Med drugo vojno so njo in rudnik upravljali Nemci, po vojni pa so elektrarno prevzele Državne elektrarne Slovenije. Zaradi cenejše elektrike iz hidroelektrarn so se že takrat spraševali, ali je ne bi morda zaustavili, saj je bila tudi tehnologija že zastarela, vsekakor pa po vojni ni več delovala s polno zmogljivostjo.
Z začetkom delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš) leta 1956 se je njen pomen še zmanjšal. Priključili so jo Tešu in jo zaradi dotrajanosti naprav leta 1967 ustavili; do leta 1971 je nato delovala le kot velenjska toplarna.
Leta 2008 so v njej načrtovali fakulteto za energetiko, vendar zaradi gospodarske krize se adaptacija stavbe nikoli ni začela.
