Ne le tehnološke, ključne so tudi socialne inovacije
Iskanje rešitev, ki bolj kot zasebnikom, koristijo celotni družbi, je pomemben izziv sedanjosti, ki je ključen za prihodnost.
Odpri galerijo
Hektar zemlje dovolj, da človek postane samooskrben. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Kako biti samooskrben na enem hektarju, kako na novo postaviti socialni sistem, da bo ta kar največ prispeval k blaginji državljanov, kako narediti reformo šolstva in kako že v izobraževanje vključiti inovativno mišljenje, da bodo mladi čutili, da so kos sodobnim izzivom, so le nekatere od socialnih inovacij, na katere so opozorili na današnji predstavit projekta Misliti socialne inovacije.
Zgled socialnih inovacij je pred leti postavila Finska, danes so v monografiji združene tudi slovenske pozitivne prakse. Prvi zgled je preobrazba travnika v občini Poljčane, v zaselku Dol, kjer je nastal samooskrbni center. Vodja projekta Ana Vovk Korže pravi, da naša družba nujno potrebuje bolj samooskrbne posameznike, saj s sedanjim načinom življenja uničujemo okolje, od katerega smo odvisni. A ob tem priznava, da to vsekakor ni lahka naloga. Potrebo je znanje, znanje, ki ga je mogoče spraviti v prakso. Vlogo pri izobraževanju mladih, kako lahko postanejo samooskrbni, bi morala prevzeti tudi univerza. Prepričana pa je, da je en hektar zemlje dovolj, da človek postane samooskrben.
Še en zgled socialne inovacije prihaja iz Hrvaške. Boris Jokić je bil vodilni strokovnjak hrvaške šolske reforme iz leta 2015, katera je dokazala, da družba lahko stopi skupa. Pri teoretičnem postavljanju novega šolskega sistema je prostovoljno sodelovalo več kot 500 ljudi – učiteljev in drugih, povezanih s šolstvom. Ko je vlada odločila, da reforme ne bo izpeljala, so izbruhnili množični protesti – protesti za reformo, za spremembo. Kot je povedal, je pozitiven odziv ljudi, ki so zahtevali spremembe, dokazal, da so spremembe v družbi možne in da se lahko stvari obrnejo na bolje.
Islandska profesorica Svanborg Rannveig Jónsdóttir je strokovnjaki na področju vzgoje in inovacij. Prepričana je, da se mlade da naučiti, kako narediti svet boljši. Z ustreznim načinom, ki spodbuja kreativnost in k cilju usmerjene aktivnosti, bodo mladi dobili občutek, da so kos sodobnim izzivom in da lahko sami najdejo odgovore na težave. Človek ima moč, da vpliva na svoje okolje, je povedala, torej moč, da ga spremeni.
Socialne inovacije v monografiji opredeljujejo kot iskanje odgovorov, ki bodo pripomogli k pravičnemu in čim bolj svobodnemu življenju čim večjega števila ljudi. Te rešitve pa bolj kot zasebnikom, koristijo družbi kot celoti.
Zgled socialnih inovacij je pred leti postavila Finska, danes so v monografiji združene tudi slovenske pozitivne prakse. Prvi zgled je preobrazba travnika v občini Poljčane, v zaselku Dol, kjer je nastal samooskrbni center. Vodja projekta Ana Vovk Korže pravi, da naša družba nujno potrebuje bolj samooskrbne posameznike, saj s sedanjim načinom življenja uničujemo okolje, od katerega smo odvisni. A ob tem priznava, da to vsekakor ni lahka naloga. Potrebo je znanje, znanje, ki ga je mogoče spraviti v prakso. Vlogo pri izobraževanju mladih, kako lahko postanejo samooskrbni, bi morala prevzeti tudi univerza. Prepričana pa je, da je en hektar zemlje dovolj, da človek postane samooskrben.
Še en zgled socialne inovacije prihaja iz Hrvaške. Boris Jokić je bil vodilni strokovnjak hrvaške šolske reforme iz leta 2015, katera je dokazala, da družba lahko stopi skupa. Pri teoretičnem postavljanju novega šolskega sistema je prostovoljno sodelovalo več kot 500 ljudi – učiteljev in drugih, povezanih s šolstvom. Ko je vlada odločila, da reforme ne bo izpeljala, so izbruhnili množični protesti – protesti za reformo, za spremembo. Kot je povedal, je pozitiven odziv ljudi, ki so zahtevali spremembe, dokazal, da so spremembe v družbi možne in da se lahko stvari obrnejo na bolje.
Islandska profesorica Svanborg Rannveig Jónsdóttir je strokovnjaki na področju vzgoje in inovacij. Prepričana je, da se mlade da naučiti, kako narediti svet boljši. Z ustreznim načinom, ki spodbuja kreativnost in k cilju usmerjene aktivnosti, bodo mladi dobili občutek, da so kos sodobnim izzivom in da lahko sami najdejo odgovore na težave. Človek ima moč, da vpliva na svoje okolje, je povedala, torej moč, da ga spremeni.
Socialne inovacije v monografiji opredeljujejo kot iskanje odgovorov, ki bodo pripomogli k pravičnemu in čim bolj svobodnemu življenju čim večjega števila ljudi. Te rešitve pa bolj kot zasebnikom, koristijo družbi kot celoti.
