Nelagodno vračanje v normalnost
Študenti so se po preteklem študijskem letu, ki je skorajda popolnoma sovpadalo z epidemijo – ta je bila razglašena od sredine lanskega oktobra do sredine junija – vrnili na fakultete in akademije, kjer se tudi študij vrača v običajne tirnice. Čeprav je ob tem večina začutila olajšanje, je študij med epidemiološkim valom, ko obstajata nenehna nevarnost okužbe pa tudi možnost vnovičnega zapiranja fakultet, še daleč od brezskrbnih predepidemičnih časov.
Začetek letošnjega šolskega leta je poseben zlasti zato, ker na mnoge fakultete prvič vstopajo in se srečujejo ne le prvi, temveč tudi drugi letniki študentov. Nepoznavanje kolegov otežuje izmenjave zapiskov, nepoznavanje učnih prostorov pa ponekod povzroča nemalo zmede. Na pravni fakulteti je, denimo, okoli sto študentov po predavanju ostalo ujetih v predavalnici, ki ima nekoliko poseben mehanizem odpiranja vrat.
Predavanj ni več mogoče poslušati po spletu, kar otežuje karanteno.
Nekateri profesorji ne nosijo zaščitnih mask.
NIJZ ne obvešča študentov o okužbah.
Za večino je vrnitev študija v živo veliko olajšanje. Ana s pravne fakultete meni, da se z njim kljub nevarnostim okužbe vrača občutek normalnosti, Sara s filozofske fakultete pravi, da je predavanja v živo veliko lažje spremljati zbrano, Žan z biotehniške pa poudari, da si je s fizično prisotnostjo na fakulteti precej lažje strukturirati dan.
Ponovna fizična prisotnost je najpomembnejša za umetniške in športne smeri, pri katerih poudarek ni na predavanjih. Julian s fakultete za arhitekturo je potarnal zaradi težav, ki so jih imeli študentje z izdelavo raznih arhitekturnih projektov med zaprtjem države. Čeprav so bili profesorji zelo razumevajoči, je bila, denimo, izdelava maket ali odlitkov izjemno zahtevna. Težave so bile pogoste že pri iskanju materialov in koordinaciji znotraj delovnih skupin.
Povsod navzoč strah pred okužbo
Študentje so večinoma poudarili, da z veseljem hodijo na predavanja, zaradi česar so predavalnice na številnih fakultetah bolj polne kot pred epidemijo. Vendar ima to tudi negativno plat, zlasti na fakultetah, ki so se že prej ubadale s hudo prostorsko stisko, velika gneča v predavalnicah pa med študenti vzbuja nelagodje in strah pred okužbo. Študentka s filozofske fakultete je izpostavila tudi, da je zaradi hrupa, ki ga povzroča promet na Aškerčevi cesti, pogosto močno prenapolnjene predavalnice nemogoče zračiti med predavanji.
Če pride do okužbe, vodstvo fakultete o tem obvesti študente iz letnika, v katerega je bil vpisan okuženi. Ker ti iz obvestil ne izvejo, kdo je to bil, študentje pogosto ne vedo, ali so bili z njim v tesnejših stikih ali ne. Na fakultetah, kjer so okužbe pogostejše, redna obvestila o njih povzročajo predvsem tesnobo in strah. Študentje so izpostavili tudi, da fakultet o okužbah ne obvešča NIJZ, temveč je za to odgovoren vsak posameznik in torej obveščanje ni povsem zanesljivo. Pogosti so tudi primeri, ko določena predavanja ali vaje obiskuje več letnikov sočasno, fakultete pa o okužbi obvestijo zgolj letnik, v katerega je bil vpisan okuženi.
Filozofska fakulteta se s to težavo spoprijema z vodenjem seznamov prisotnih na predavanjih, kar pa med nekaterimi študenti povzroča nelagodje zaradi nadzora, saj so bila predavanja doslej tradicionalno neobvezna in odprta za vse zainteresirane poslušalce, ne le študente.
Pogostost obveščanja o okužbah v letnikih sicer močno niha. Medtem ko so nekateri naši sogovorci doslej prejeli šele eno obvestilo ali pa sploh še nobenega, jih na nekaterih fakultetah prejemajo v povprečju kar dvakrat na teden.
Težave in anomalije
Težava je, da študentje, ki so bili v rizičnih stikih ali imajo celo že blažje simptome okužbe, ne želijo izostati od predavanj, saj mnogi kolegov še ne poznajo dovolj dobro, da bi si lahko zagotovili zapiske, prisotnost na predavanjih pa je ponekod obvezna. Na pravni fakulteti je študentski svet pripravil celo peticijo, s katero poziva vodstvo fakultete k prenosu predavanj tudi po spletu, s čimer bi omogočili samoizolacijo in olajšali karanteno.
Ponekod obstaja tudi nelagodje v odnosu med študenti in profesorji. Na pravni fakulteti, denimo, nekateri profesorji ne spoštujejo varnostnih ukrepov in polnim razredom predavajo brez zaščitne maske, zaradi česar se študentje čutijo ogrožene. Po drugi strani pa se na primer na pedagoški fakulteti nekateri profesorji tako bojijo okužbe, da ne hodijo na lastna predavanja in v predavalnicah nagnetenim študentom predvajajo videoprojekcije predavanj.
Čeprav se velika večina študentov zelo boji novega zapiranja, nekateri poudarjajo tudi prednosti študija na daljavo. Vračanje v predavalnice povzroča preglavice zlasti študentom, ki niso iz Ljubljane in si ob pomanjkanju sob in vrtoglavih najemninah selitev v prestolnico le težko privoščijo.
